DUŠA IN LJUBEZEN 10

145. ODA UPA IN BREZUPA

146. MOŠKI LJUBI DRUGAČE KOT ŽENSKA

147. NERAZUMLJIVI ODGOVORI

148. PRIVID SREČE

149. DUHOVNICA LJUBEZNI

150. SAMO V LJUBEZNI

151. NOVO IN STARO RAZSVETLJENJE

152. KAKO DELUJEMO V LJUBEZNI?

153. DVOJE V ENEM

154. SVOBODNA VOLJA

155. SPREMINJANJE ZEMLJE

156. MOŠKI IN ŽENSKI SPOL

157. ZDRUŽITEV TREH LJUBEZNI

158. MENE IN SEBE – IZVOR TRPLJENJA

159. PRAVA ŽENSKA ZA LJUBEZEN

160. LJUBEZEN JE DVOJE V ENEM

161. PONIŽNOST

162. ORGAZEM ALI EKSTAZA?

163. KAZNOVANJE

164. LJUBEZEN – SREČA ALI RAZVOJ?

145. ODA UPA IN BREZUPA

Oče, ki ljubi: "ČE BI SEBE LJUBILI, NE SEBE ŠČITILI, BI SVET SPREMENILI..." (Foto: Keman Klasinc)

To je sporočilo Očeta, ki ljubi, posredovano 6. 11. 2020 na Boču na Točki 'Hali Kalaši':

ODA UPA IN BREZUPA

Nič ne bomo naredili,

če bomo sebe kot življenje ščitili,

svet bomo spremenili,

če bomo ljubezen do sebe ljubili,

v srcu Očeta in Matere se bomo v sreči prebudili.

Vse skrbi in strahove bomo izgubili,

ko bomo to življenje zapustili,

v nemoči te bosta Oče in Mati sprejela,

v moči te bo sila ujela,

in pesem se bo za vedno izpela.

Če bi sebe ljubili,

ne sebe ščitili,

bi svet spremenili,

in naše srce bi našlo novo srce

Očeta in Matere, ki ljubita.

146. MOŠKI LJUBI DRUGAČE KOT ŽENSKA

Oče, ki ljubi: "SPOLNOST SE ZGODI, DA TELO POTRDI, KAR ZAVEST ŽE VE – DA SE MOST ZGODI, MEDTEM KO SE VSAK LJUBI PO SVOJE. NE MORETA SE LJUBITI ENAKO, KER MOŠKI LJUBI DRUGAČE KOT ŽENSKA." (Foto: Pinterest)

Zaradi neujemanja v spolnosti sem hotela svojega dušnega partnerja že večkrat zapustiti. On bi se ljubil le enkrat na mesec, saj se v glavnem išče le objeme, če pa že imava seks, je njemu dovolj že to, da fizično prodre v mene. Zakaj med nama ni nobenega ujemanja, če pa sva dušni par, je sporočeno?! (A.)

»Prepad med dušnima partnerjema je njuna sebičnost, kakšna bi naj spolnost bila. Spolnost se zgodi, da telo potrdi, kar zavest že ve – da se most zgodi, medtem ko se vsak ljubi po svoje. Ne moreta se ljubiti enako, ker moški ljubi drugače kot ženska. Vedno se ljubimo po svoje in vedno drugače, odvisno od naše ljubezni v sebi. Dušni most se gradi, če se v spolnosti umakne osebnost. Telesi se povezujeta zato, da sledita zavesti. Zavesti pa se ne povezujeta, če kažeta nezadovoljstvo drug z drugim. Če si želimo vodstvo v ljubljenju, izrečemo prošnjo: 

PROŠNJA ZA POMOČ PRI LJUBLJENJU

Ganeš, prosim, pridi

in naju vodi v ljubljenju.

Hvala za prošnjo.

Če se spolnost ne zgodi, takrat ona ne vidi njega kot moškega, ki si jo želi, in on ne vidi v njej ženske, ki si ga želi.«

Zakaj ne vidita tega?

»Ker kažeta nezadovoljstvo, on z njo in ona z njim.«

Kako lahko to preprečimo?

»Tako da obožujemo in potrjujemo partnerja v besedi ali dejanjih. Ne iščemo v njem, njej napak, ki to niso, so le drug odnos do ljudi, ljubezni, sveta, življenja. V partnerstvu se odtujimo, ko ne zmoremo več sprejemati partnerjev svet v njegovem, želimo njegov in svoj svet v svojem. Ne moremo več najti sebe v njegovem svetu in njega v svojem svetu.

 MOLITEV ZA OBA PARTNERJA

(MOŽA IN ŽENO)

Jaz imam ljubezen, ki te sprejema,

in ti imaš ljubezen, ki me sprejema.

Sprejel(a) bom

tvoje potrebe, čustva, misli in želje kot tvoje,

ne kot moje,

in ti boš sprejel(a)

moje potrebe, čustva, misli in želje kot moje,

ne kot tvoje.

Čeprav boli,

kadar tvoje potrebe, čustva, misli in želje niso takšne kot moje,

jaz vem,

da sva dvoje bitij,

ki iščeta sebe kot ljubezen,

ne dvoje bitij,

ki iščeta sebe kot moč.

Sva žena in mož,

ki iščeva drug pri drugem prostost

tvojih in mojih

potreb, čustev, misli in želja.

Hvala za molitev.« 

147. NERAZUMLJIVI ODGOVORI

Oče, ki ljubi: "OČETOVA ZAVEST LJUBEZNI IŠČE LJUBEZEN TAM, KJER JE MI NE VIDIMO. NIČ NISMO NAREDILI, LE MISLI SMO SPREMENILI, IN MATERIJA NAM SLEDI, NE TAKOJ IN V TEM TRENUTKU, AMPAK NEOPAZNO IN ZA VEČNO." (Foto: tendencee.com.br)

Zakaj včasih težko razumemo Očetove odgovore? 

»Ker govorimo jezik, ki je nastal kot zavest koristi tekom človeških življenj. Zavest koristi išče učinek takoj in v tem trenutku v materialnem svetu. Ker smo nekaj naredili, se je spremenila materialna realnost, medtem ko sami svojo človeško zavest nismo nič spremenili. 

Očetova zavest ljubezni išče ljubezen tam, kjer je mi ne vidimo. Nič nismo naredili, le misli smo spremenili, in materija nam sledi, ne takoj in v tem trenutku, ampak neopazno in za večno. Spremenimo se iz živečega v ljubeče bitje, saj sreča je, ko ljubimo in smo ljubljeni.«  

In kaj človek dobi?

»Človek dobi pomoč v ljubezni, ki nam da udejanjeno ljubezen v življenju.« 

In kaj Oče želi?

»Oče dobi nazaj otroka, ki se je izgubil in znova po dolgem času prišel domov.« 

148. PRIVID SREČE

Oče, ki ljubi: "ČE LJUBIŠ SEBE BOLJ KOT ŽIVLJENJSKO SREČO, ZAPUSTIŠ SORODNO DUŠO, IN LJUBIŠ LJUBEZEN V SEBI IN DUŠNEGA PARTNERJA, SAMO TAKO DOBIŠ ŽIVLJENJSKO SREČO, KI NI VEČ PRIVID." (Foto: Pinterest)

Z D.-jem se pogosto pogovarjava pri malici, in povedala sem mu, da je bilo sporočeno, da sva dušni par, a je še vedno zadržan do mene. Ko je v službi, si dopisujeva tudi preko Viberja, ko je doma, pa ne, saj se boji žene (s katero sta sorodni duši). Kako se naj pogovarjam z njim, ali naj ga vabim v ljubezensko zvezo? (M.)

»On išče nekoga, ki njega posluša. Ne. On mora spoznati, kako malo ljubi samega sebe in popušča prividu sreče.«

Kaj on vidi v meni?

»Ljubezen, ki je nadčloveška, ki je samó življenje, ni ljubezen: 'Pomembneje je biti zvest življenju kot ljubezni.'«

Kaj on vidi v svoji ženi (sorodni duši)?

»Človeško zvestobo, biti z nekom, s katerim že dalj časa skupaj iščeta življenjsko srečo.«

Zakaj ne poišče življenjske sreče z ljubeznijo?

»Ker ljubezen vzame moč, in če nimaš moči, težko živiš. Ljudje ne vedo, da težko živijo zato, ker nimajo ljubezni, ne, ker jo imajo. In ker mislijo, da ljubezen do nasprotnega spola ni večna, je samo vedno novi utrinek z vedno novimi partnerji. Zato raje iščejo življenjsko srečo z enim partnerjem kot ljubezen z dušnim partnerjem. Ker ljudje ne vedo, da dušni partner ni za dušni svet, je za človeški svet, da bosta lahko nekoč del dušnega sveta.

Če ljubiš sebe bolj kot življenjsko srečo, zapustiš sorodno dušo, in ljubiš ljubezen v sebi in dušnega partnerja, samo tako dobiš življenjsko srečo, ki ni več privid.«

Kaj je to, življenjska sreča?

»Življenje ti prinaša dovolj obilja in samopotrditve.« 

149. DUHOVNICA LJUBEZNI

Oče, ki ljubi: "DUHOVNIK LJUBEZNI NEMOČNEMU PONUDI LJUBEZEN DO SEBE V ČASU NEMOČI, IN LJUBEZEN DO LJUBEZNI V ČASU MOČI IN NEMOČI." (Foto: Pinterest)

Kako se naj pogovarjam z dušnim partnerjem D.-jem, ki ostaja zadržan do mene, čeprav je seznanjen, da sva dušni par in kaj to pomeni (dvoje v enem), po drugi strani pa ne more brez najinih pogovorov med malico in stalnega dopisovanja na Viberju, ko je v službi (doma si ne upa zaradi žene)? (M.)

»Tudi ti si že duhovnica (ljubezni).«

Kako naj ga povežem z novo zavestjo?

»Poljubi njegovo sliko in reci:

Jaz sem ljubezen, ki išče ljubezen,

jaz nisem moč, ki išče moč.

Ga poslušaš in pripoveduješ o tem, kar dobiš sporočeno preko Deo kanala.«

Kdaj se bo on povezal z zavestjo ljubezni?

»Ko bo našel sebe kot ljubezen, ne samo kot življenje; ko bo v sebi začel žalovati za ljubeznijo ženske, ki ljubi božje v njem, ne človeško v njem. To so spoznanja ljubezni skozi vsa življenja, ne samo v tem življenju.

Duhovnik ljubezni prosi človeka, da se poveže z zavestjo ljubezni – z mantrami, posvetitvijo, molitvijo, prošnjami, tehnikami –, in najde pot do ljubezni, ki je sreča iz ljubezni, ne sreča iz sile življenja. Sreča iz sile življenja je oblika brez vsebine, sreča iz ljubezni je vsebina, ki ima obliko duše.

Terapevt in svetovalec nemočnemu človeku ponudita novo moč, ki ga bo vlekla do naslednje nemoči. Duhovnik ljubezni nemočnemu ponudi ljubezen do sebe v času nemoči, in ljubezen do ljubezni v času moči in nemoči.

Kot duhovnica lahko ljudem daješ le mantre, molitve, prošnje, in spremembe se jim bodo zgodile zato, ker bodo delovali iz nove zavesti, ne stare. Lahko narediš tudi TEHNIKO LETENJA DUŠE SKOZI KOZMOS.«

150. SAMO V LJUBEZNI

Razšla sva se z dušnim partnerjem. Prepir je bil tako silovit, da ne vidim več poti nazaj. Vseeno mi je bilo za moje življenje in ponos. Nisem ga mogla spustiti vse, dokler mi ni zmanjkalo fizične moči. Pripeljala sem ga čez mejo. Nisem zmogla drugače. Obupana sem in vseeno mi je za moje življenje. Morda vesta, kako naj si pomagam, da bom lahko preživela brez njega. Brez njega ne zmorem funkcionirati v tem svetu. Dobesedno nimam fizične moči, občutek imam, da me na ven sploh ni, da sem vsa v svojem srcu. Zaprta v samici. Mislita, da bi bilo prav, da poiščem zdravniško pomoč in kakšne antidepresive? Bolečina tega odnosa mi je neznosna, in strah pred samo sabo, pred mojimi prihodnjimi odločitvami, je neopisljiv. (B.)

»On bo znova prišel, ko boš imela dovolj samozavesti, to je ljubezni v sebi. Zdaj si nemoč, ki išče ljubezen, ne moč, ki išče zmago. Poljubi svojo sliko in prosi vajino dušo, da vaju vodi v ljubezen. Bolje je, da se naučiš pomiriti sama in sama najdeš pot iz trpljenja v ljubezen. Antidepresivi bodo pomirili silo, ne srce. Tvoje srce je dovolj močno, da se pomiri v ljubezni, ne v sovraštvu. Dušni nagovor:

DUŠNI NAGOVOR ZA SAMOZAVEST V LJUBEZNI

Jaz sem ljubezen, ki bo potrjena,

čeprav me ti zdaj ne ljubiš.

Če dušna partnerja še nista pripravljena na skupno življenje, pride sorodna duša. V sporu in merjenju moči vajinih osebnosti se nikoli ne bosta našla, samo v ljubezni se najdeta. Tvoja osebnost noče njegove osebnosti, hoče pa njegovo srce.

Ljubezen je združevanje parov nasprotnih sil, dušna ljubezen je združevanje parov nasprotnih sil v isti zavesti, zavesti dušnega para, kjer je vse toliko lažje, ko se odločita za občudovanje in potrpežljivost, a tudi vse toliko težje, ko se nekritično prepustita navdušenju in razočaranju.«

151. NOVO IN STARO RAZSVETLJENJE

Oče, ki ljubi: PRI (NOVEM) RAZSVETLJENJU TRPIŠ, IŠČEŠ POT LJUBEZNI V MATERIJO; V PRIČAKOVANJU RAZSVETLJENJA (STARO RAZSVETLJENJE) IŠČEŠ SAMEGA SEBE, NE TRPIŠ. RAZSVETLJENJE JE ISKANJE RESNICE, KI BOLI, IN ZDRAVI; PRIČAKOVANJE RAZSVETLJENJA JE ISKANJE RESNICE, KI POMIRJA, IN NE ZDRAVI. (Foto: Pinterest)

Kaj je razsvetljenje?

»'Nemoč ljubezni je prepoznana.' To je novo razsvetljenje.«

Kaj ljudje pričakujemo od razsvetljenja?

»'Jaz sem nevpleten, ker ljubim sebe kot nemoč.' To je staro razsvetljenje.«

Ali nevpletenost pomeni, da ne bi radi trpeli?

»Da, pri razsvetljenju trpiš, iščeš pot ljubezni v materijo; v pričakovanju razsvetljenja iščeš samega sebe, ne trpiš. Razsvetljenje je iskanje resnice, ki boli, in zdravi; pričakovanje razsvetljenja je iskanje resnice, ki pomirja, in ne zdravi.«

Ali se je Jezus razsvetlil?

»Imel je samo ljubezen očeta, ki prosi in pričakuje. Razsvetljenje so vse tri ljubezni skupaj (tudi ljubezen matere, ki daje in ne išče, ter ljubezen otroka, ki potrjuje).«

Ali Jezus morda ni razsvetljen?

»On ni duša. Ima razsvetljenje v sili, ne zavesti.«

Kaj je razsvetljenje v sili?

»Razsvetljenje v sili nosi odrešitev človeka, ne duše. To je pomoč človeku, ki išče eno ljubezen, ne pomoč duši, ki išče vse tri ljubezni. Razsvetljenje v duši je razsvetljenje v zavesti duše, ne v zavesti človeka.

Človek išče očeta, ne išče očeta, matere in otroka. Zato ker človek ne dojema sebe kot nepopolno bitje. Misli, da sta samo človek in Bog, a ni tako?

Močna je prisotnost bitij, ki imajo delo v fizičnem svetu. Kako močna je prisotnost bitij, ki so ponižna in ljubeča, pa niso Bog! Vse je živo – pesek, kamen in zrak! Slavimo ta bitja, ki nas podpirajo v ljubezni! In jim povejmo, da smo pripravljeni poslušati njihove želje, ki so želje svetih mož in žena, ne samo otrok.

Zavest in sila imata moč manifestacije. Kdor išče zavest, ima podporo zavesti; kdor išče silo, ima podporo sile. Dokler nimamo dušne zavesti ozaveščene, iščemo samo podporo sile. In zmanjšujemo tanko svetlobo, ki jo daje zavest.

Močna je duša, ki ima oba partnerja v sebi in prinaša Ganeša v materijo. Moč Ganeša je moč sile ljubezni, ki je za človeka zavest ljubezni. Moč in zavest sta eno bitje, ki je popolno, ko je združeno. Moč išče zavest in zavest išče moč, vedno in povsod in vekomaj.

Ni moč dejanje sile brez zavesti. Vedno zavest pokaže silo. In sila zavest. Ni karma, sila je zavest, ki že ima silo. Vse se obrača iz sile v zavest ali iz zavesti v silo.

Ganeš ima moč ljubezni in zavest Mojstra, ki ponuja ljubezen, ne pa dušni mir. Ker samo nemir prinese mir v duši. Mojster ni učitelj, je popravljalec slabe prakse, karme, ki ni več Ganeševa, je od človeka, ki noče naprej v svet duš.«

152. KAKO DELUJEMO V LJUBEZNI?

Oče, ki ljubi: V LJUBEZNI VSE DOPUŠČAMO IN S PROŠNJAMI OSTAJAMO V LJUBEZNI, DA LJUBEZEN PRIDE TJA, KJER ŠE NI BILA. ISKANJE LJUBEZNI TAM, KJER JE ŠE NI (ALI V NAS ALI V DRUGIH), JE BOLEČE, IN HKRATI VELIKA SREČA, KO NAJDEMO SEBE ALI DRUGE KOT LJUBEZEN. (Foto: Pinterest)

Prepričan sem, da bi bila situacija drugačna in bi začel sodelovati z dušno partnerko, če ne bi ona zanosila (s svojim partnerjem) in če ne bi bilo korone. Nimam vpliva ne na prvo ne na drugo. Kako v tem mojem psihostanju (breznu) naprej?! (J.)

»Ni pomembno, da je zanosila, ni pomembno, če je epidemija, gre samo za iskanje ljubezni. Dušna ljubezen je zadnja oblika ljubezni na Zemlji, potem se ne inkarniramo več tukaj.

Kako je mogoče živeti in ljubiti dušno ljubezen?

Zelo preprosto. Vendar težko dosegljivo, ker duša ljubi iz nemoči, ne ljubi kot človek, iz moči. Tvoja dušna partnerka brez njenih moči (petje, lepota, mladost, zdravje) – ali bi jo še želel če bi bila neurejena, neglasbena, starejša od tebe, bolna? Videz dušne ljubezni ne zanima, išče to, kar je za videzom – zavest iste ljubezni do ljubezni.

Samo 1 % dušnih parov na celem svetu zmore živeti skupaj.

Združitev dveh duš pomeni tudi združitev dvoje ljudi. Združevanje dvoje ljudi zaradi njune skupne dušne zavesti, in ne zaradi njune različne človeškosti, je pomota z vidika osebnosti. Osebnost išče partnerja, ki ima tiste osebnostne lastnosti, ki bi jih radi sami imeli. Duša išče partnerja, ki sta ista zavest, ne različna, in v istem se ne moremo občudovati. Zato je tako pomembno, da ljubimo sebe, da bi lahko ljubili dušnega partnerja. Njegova človeškost/osebnost nam je lahko zelo tuja, ker ni takšna, kot bi si mi želeli, da bi bila, je pa dušna zavest tista, ki nas vabi, da sprejmemo sebe kot del celoto, ki je popolnejša. 

Človeška zavest zahteva: 'Najdi sebe kot popolnost v partnerju!'

Dušna zavest prosi: 'Najdi sebe kot popolnost s partnerjem.'

Dušni partner, ki težko zapusti partnerja, čeprav že prijateljuje z dušnim partnerjem, še išče človeško ljubezen, nekoga, ki ima osebnost s takšnimi lastnostmi, ki bi jih rad sam imel.

Zakaj mu ne ustreza osebnost dušnega partnerja?

Ker ta igra vlogo, ki je on ne išče, npr. vlogo matere, on pa išče vlogo očeta.

Ali lahko kaj naredimo, saj ne moremo spremeniti svoje vloge?

Ne, svoje vloge ne moremo spremeniti, lahko pa poiščemo dušno zavest, ki ne igra nobene vloge, je le vsesprejemajoča prisotnost.

Kako naj iz vloge preidemo v vse sprejemajočo prisotnost?

DUŠNI NAGOVOR ZA DUŠNO LJUBEZEN

Jaz sem ti, če nisem osebnost in njena vloga,

jaz sem ljubezen, če nisem osebnost in njena vloga,

midva sva ljubezen, če nisva osebnost in njena vloga.

Človeška ljubezen:

Jaz nisem ti, ker sem osebnost in njena vloga,

jaz sem ljubezen, ker sem osebnost in njena vloga,

midva sva ljubezen, ker sva osebnost in njena vloga.

Ampak saj v človeški ljubezni tudi iščemo partnerjeve osebnostne napake...

Zaradi napak ga želimo spreminjati, zaradi vloge, ki jo igra, ga ljubimo.

Kaj določa, katero vlogo osebnosti iščemo pri partnerju?

Vlogo otroka iščemo, če smo sami premalo v ljubezni otroka;

vlogo očeta iščemo, če smo sami premalo v ljubezni očeta;

vlogo matere iščemo, če smo sami premalo v vlogi matere.

Te vloge ne iščemo kot nemoč ljubezni, ampak kot moč življenja.

Zakaj se iskanje vlog pri dušnih partnerjih ne pokrije?

Ker je iskanje ljubezni skozi vloge osebnosti iskanje moči osebnosti v življenju, ne nemoči osebnosti v ljubezni. Prisotnost ljubezni je nemoč osebnosti, ker življenje živi zato, ker ljubezen živi. Osebnost: življenje živi, ker moč živi. Prisotnost ljubezni je, ko smo vse troje:

1. otrok, ki potrjuje,
2. mati, ki neguje,
3. oče, ki pričakuje.«

Kako prepoznamo, ko smo vse troje naenkrat?

Ne potrjujemo, ne negujemo, ne pričakujemo, samo ljubimo.

Kako delujemo v ljubezni?

Vse dopuščamo in s prošnjami ostajamo v ljubezni,

da ljubezen pride tja, kjer še ni bila.

Življenje ni stabilno, je pa sveto, in zato lepo. Življenje je iskanje ljubezni, in s to ljubeznijo pride preživetje.

Iskanje ljubezni tam, kjer je še ni (ali v nas ali v drugih), je boleče, in hkrati velika sreča, ko najdemo sebe ali druge kot ljubezen. Zato pomaga dušni nagovor za druge in sebe:

Ljubim ljubezen v X.

in ljubim ljubezen v sebi.«

Kaj bi se zgodilo/spremenilo, če bi začel spet mantrati vse mantre (zdaj samo Ganeša, in sproti še kaj izgovarjam molitve, prošnje...)?

»Strah pred življenjem in strah pred ljubeznijo bi se spremenila v ljubezen do življenja in ljubezni. Postal bi bolj samozavesten in ljubeč do sebe kot nemoči.«

Verjetno se motim: bolje vrabec v roki, kot golob na strehi; bolje neka zveza, kot nezveza z dušnim parom oz. sorodno dušo, če ta ni možna?

»Ne, ne motiš se. Ko ne gre pri dušnem partnerju, in še pri sorodni duši ne, pomeni, da nimamo še dovolj ljubezni do sebe (imeti sebe rad, ko si nemočen). Ne kaži se ženskam kot moč, v nemoči te bodo ljubile.

Karmični partner pride, če iščemo ljubezen kot moč življenja v drugi osebnosti.

Sorodna duša pride, če iščemo ljubezen kot potrditev sebe iz prejšnjih življenj.

Dušni partner pride, če iščemo ljubezen kot nemoč življenja in večnost ljubezni.

Poglej, kaj od tega iščeš, in to boš našel.«

Drugače povedano: lahko je karmična zveza boljša od dušnega partnerstva, če ni za to realnih pogojev...(moj primer)?

»Karmični partnerstvo je partnerstvo dveh osebnosti, ki se spreminjata zaradi ljubezni do življenja (ne zaradi ljubezni do ljubezni, kot sorodne duše in dušni pari). Vsako partnerstvo od obeh partnerjev zahteva spreminjanje, razvoj, in ja, lažje in hitreje se razvijamo v partnerstvu (kakršnemkoli) kot sami.

Kaj pomeni, da smo dolgo sami? 

»Da čakamo na partnerja, ki bo rešil nas, ali na partnerja, ki ga bomo mi reševali. Ljubezen ni reševanje, ljubezen je služenje ljubezni.«

Kaj pomeni služenje ljubezni?

»Ponižnost do nasprotnega spola. Nihče ne bo nobenega rešil, le skupaj lahko služita ljubezni. Prošnja:

PROŠNJA ZA SLUŽENJE LJUBEZNI

Prosim sebe in prosim ljubezen v sebi,

da ne rešujem svojega življenja,

ampak služim ljubezni,

ki je moja in tvoja.

Hvala za prošnjo.«

Res ni fajn biti sam(ski)(upam, da bo katera prišla), a je bolje, kot je bilo prej v zvezi.

»Bo, bolje, če ne boš njen rešitelj, ali če ti ne boš v njej videl rešiteljice svojega življenja, ampak bosta oba iskala vajino ljubezen. Izreci Odo upa in brezupa« (BIBLIJA LJUBEZNI 10, 145. ODA UPA IN BREZUPA).

Življenje samo v praksi ter življenje z dušnim parom se zelo razlikuje(ta)...

»Dušna partnerja sta deležna več milosti kot ostali partnerji. Življenje je lažje, ker se karma življenja umakne karmi ljubezni. Skupaj lažje najdeta nova spoznanja ljubezni kot ostali partnerji.«

Zakaj so ene karmične zveze krasne, srečne do zadnjega dne, po drugi strani pa dušna partnerstva, ki bi po vseh pravilih morale biti ideal, razpadajo?

»Sreča je ljubiti in biti ljubljen. Sreča ni živeti v ravnovesju brez razvoja v ljubezni. Srečno partnerstvo je partnerstvo, kjer se oba spreminjata zaradi novih spoznanj v ljubezni. Nova spoznanja pridejo le, ko smo nemočni, nesrečni, ne srečni.

Dušna partnerja se razideta, ker se nista pripravljena še spreminjati iz živečega v ljubeče bitje. Iščeta moč tam, kjer bi morala iskati ljubezen. In to je za oba zelo boleče (iskanje moči), bolj kot v karmičnem partnerstvu in bolj kot pri sorodnih dušah. 

Zato so prišle tehnike, mantre, molitve, prošnje, nagovori, da bi se človeštvo končno pripravilo na dušno ljubezen.«

Mislim, da je vse relativno, ker mi nismo 100 %; imamo + in – ter delamo napake in živimo v zmoti. Je to res?

»Ja, ljubezen iščemo napačno, kot moč.«

153. DVOJE V ENEM

A. sprašuje, zakaj je njen dušni partner impotenten, čeprav se zdaj bolje razumeta in sodelujeta.

»On še išče potrditev sebe in ona išče potrditev sebe. Ona ne potrjuje njega v spolni igri, potrjuje sebe. On misli, da ni osvojen, da je njen partner za kratek čas, ne partner za vedno.

On se dela, da nima zamere do ženske, ki vedno vse načrtuje in ne prepušča prosto pot ljubezni, ki živi samo, če človek ne načrtuje. Ker ljubezen ima svoj načrt, ki ga človek še ne razume, ker išče sebe kot pomembno bitje za drugega, ne išče sebe kot  bitje, ki se združuje z drugimi v nemoči močneje kot v iskanju moči.

Ponos ženske ali ponos moškega, ki v moči nista potrjena, je ovira do ljubezni iz nemoči.

V nemoči se bosta združila, ko bosta ljubezen do duše bolj kot sebe ljubila. To je iskanje skupnega bitja, ne iskanje sebe kot za drugega pomembnega bitja.«

Zakaj bo le tako mogoča združitev?

»Ker ne bosta več potrjevala vsak sebe, ampak ljubezen do ljubezni, ki je samo v duši. Ni dušne impotentnosti, ker duša čaka samo na to združitev, je samo človeška, ker se človek združuje kot jaz v mene, ne kot dvoje v enem.

Iskanje sebe skozi močne občutke (užitke) z drugim je iskanje človeške ljubezni do sebe, ne ljubezni do skupne ljubezni duše.«

Zakaj imajo dušni pari težave v spolnosti?

»Ker se vpleta duša, ki ne želi združitve v moči, ampak nemoči.«

Kaj pomeni združitev v nemoči?

»Združitev z dušnim partnerjem zaradi nemoči, ker sta sama in edina v vesolju, ki združujeta ljubezen Očeta in matere, ki se iščeta in združujeta s pomočjo človeških duš.«

Ali se Oče in Mati ne moreta združevati sama?

»Ne, samo preko bitij z več sile, tako kot se človek združuje preko živalskih gonov v sebi.«

Ali to pomeni, da je združevanje v spolnosti vedno združevanje vseh svetov?

»Da. Če se združujeta dušna partnerja, se združujejo vsi svetovi: minerali, rastline, živali, človek, duša, monada, logos. Človek je prvo bitje v razvoju, ki poveže vse spodnje in zgornje svetove.«

Torej je človek kralj stvarstva?

»Ne, ni kralj stvarstva, ampak suženj svobode.«

Zakaj je človek suženj svobode?

»Ker išče svobodo kot moč sebe, namesto kot nemoč ljubezni, ki osvobaja cel univerzum. Človek je prvo bitje, ki se zaveda svoje dvojnosti v sili in zavesti, v moškem in ženski, v življenju in ljubezni, v ponižnosti in domišljavosti, svetosti in posvetnosti. Je prvi med bitji, ki svobodno odloča o sebi kot o živečem in o ljubečem bitju.«

Kdaj je moški ali ženska nemočen vstopiti v spolni odnos z dušnim partnerjem?

»Kadar eden od njiju išče moč, ki ni potrditev njiju obeh, je potrditev sebe kot življenja, ne ljubezni.«

Kako se dušna partnerja lahko najdeta v nemoči?

»Ko ne iščeta sebe v tebi (eno v dvojem), ampak oba v enem (dvoje v enem – duši). Pomoč je nagovor:

Midva sva dvoje v enem.

Sprostitev vseh ljubezni v dušnem paru pred njunim ljubljenjem:

Midva

slišiva, vidiva, čutiva, dihava

naju v nama,

midva,

midva sva ljubezen.«

154. SVOBODNA VOLJA

Oče, ki ljubi: SVOBODNO VOLJO IZGUBIMO, KO NE ODPUSTIMO DRUGEMU, KO NE VIDIMO NAPREJ, KO NIMAMO LJUBEZNI, KO SE IŠČEMO V UŽITKIH, KI NISO NAŠI (SPOLNOST, HRANA, OMAMA, UŽITKI IZ SILE, NE LJUBEZNI), KO SMO DRUGAČNI PO VIDEZU IN SPOSOBNOSTIH, KO NIMAMO DENARJA, KO NIMAMO ZDRAVJA. (Foto: Pinterest)

Oče, ali si hotel morda kaj sporočiti?

»Če ne iščemo večje ljubezni, iščemo le sebe. Pomoč večjemu od nas je zveličanje. Jezus je opravil zveličanje 'eden za vse', sami opravimo zveličanje za dušo.«

Zakaj moramo pomagati 'večjemu' od nas?

»Ker nima moči v svobodni volji.«

Kaj je svobodna volja?

»Iščemo sebe, ne ljubezni, ker smo izgubili stik z zavestjo ljubezni. Svobodna volja je iskanje ljubezni, ki še ni udejanjena. Svobodna volja je v tem, kako bomo iskali – kot ljudje ali kot duše. Če ne iščemo večje ljubezni od človeške, iščemo sebe.«

Ali kdaj izgubimo svobodno voljo?

»Da, tako da:

- ne odpustimo drugemu,

- ne vidimo naprej,

- nimamo ljubezni,

- se iščemo v užitkih, ki niso naši (spolnost, hrana, omama, užitki iz sile, ne ljubezni),

- smo drugačni po videzu in sposobnostih,

- nimamo denarja,

- nimamo zdravja.

Ko se svobodna volja prekine, imamo le pekel sebe. Pekel je nemoč ljubezni v materiji. Materija deluje kot moč sama sebe, ne najde zavesti ljubezni. Tudi materija išče, ali samo sebe ali zavest. Pri materiji je določeno po izvoru, ali išče sebe ali zavest.«

155. SPREMINJANJE ZEMLJE

Oče, ki ljubi: "DA, ZEMLJA SE SPREMINJA..." (Foto: Pinterest)

S. skrbi, da se Zemlja spreminja (potresi, vulkani, podnebne spremembe), in sprašuje, kako kaže za Slovenijo, ali je njena hiša varna pred potresom in kaj nam priporoča Oče, ki ljubi.

»Da, Zemlja se spreminja. Kako se zaščitimo, da ne bomo na tistem mestu, kjer bodo spremembe, podnebne ali tektonske? Z Molitvijo vseh molitev. Da bi bile te spremembe čim manj boleče za človeštvo, lahko Zemlji pomagamo v njeni preobrazbi z mantro:

Om Kéman Jaj Namahá,

9-krat v solarnem pleksusu – zemeljski čakri.«

Zakaj se Zemlja spreminja?

»Zemlja postane nov planet Keman, ker duše iščejo dom tam, kjer ni drugega življenja, ker so še samo v ljubezni otroka, matere in očeta, ne tam, kjer so druga življenja.«

Ali na Zemlji živijo tudi duše?

»Da, nad peskom Sahare.«

Marko pravi, da je B. Creme govoril, da je (več km) nad Saharo Šambala.

»Ni s tem predvideval, da so tam duše. On je izhajal iz velike ponižnosti do življenja, in je iz ponižnosti do življenja mislil, da je tam sveti kraj za življenje.«

Ali bodo razen duš na Zemlji lahko živela druga bitja?

»Le bitja, ki bodo imela več zavesti in manj sile od njih.« 

156. MOŠKI IN ŽENSKI SPOL

Oče, ki ljubi: MOŠKA SILA MORA BITI NELJUBEČA, KER RAZDRUŽUJE. ZARADI NJE SE PRADUŠA RAZCEPI. MOŠKA SILA KONČA Z MOČJO, KO ŽENSKA SILA USTVARI LJUBEČE STANJE V SEBI, DA NIMA ZAMER V SEBI, ZAMER DO MOČI V MOŠKEM. (Foto: Pinterest)

Kakšen je moški spol, ki ima večino moške sile?

»Moška sila mora biti neljubeča, ker razdružuje. Zaradi nje se praduša razcepi.«

Ali je moška sila torej moški spol?

»Da. Moška sila je razdružitev, pomeni analizo, ženska sintezo. Šiva ni iskal ljubezni, iskal je moč. Parvati je ljubezen, ne moč.«

Kako je ženska sila enakovredna moški?

»Ko ženska sila ustvari ljubeče stanje v sebi, moška sila konča z močjo.«

Kaj pomeni – ljubeče stanje v sebi?

»Da nima zamer v sebi, zamer do moči v moškem.«

Ali moški spol dominira nad ženskim?

»V ljubezni je dominanten ženski srčni spol, v moči moški srčni spol.«

Ali je tako tudi v dušnem, osebnostnem, fizičnem spolu?

»Enako, moški je dominanten v moči, ženska v ljubezni.«

157. ZDRUŽITEV TREH LJUBEZNI

Zakaj si me dušna partnerka ne želi tudi kot pravega partnerja (ljubimca, moža), čeprav komunicirava vsak dan, sva tesna prijatelja in ji stalno pomagam? (D.)

»Ona išče prepir kot hči, ki se upira očetu, ker te ljubi kot očeta, ne pa kot otroka. Kot otroka te lahko ljubi, ko boš prosil ti njo za pomoč, da ne moreš brez nje, ker samo z njo ti je lepo. Ko bo združila starša in otroka v tebi, te bo lahko ljubila tudi kot ljubimca.

Partner (dušni) je združitev ljubezni do starša, otroka in sebe:

1. LJUBEZEN DO SEBE je ljubezen do iste duše – občutek sreče,

2. LJUBEZEN DO STARŠA je ljubezen do močnejšega – občutek občudovanja,

3. LJUBEZEN DO OTROKA je ljubezen do šibkejšega – občutek milosti.

Ti si zanjo le nekdo, ki ga lahko občuduje, ne miluje, ker si vedno močan, ne šibek.«

158. 'MENE' IN 'SEBE' – IZVOR TRPLJENJA

Oče, ki ljubi: "VSE TRPLJENJE NA TEM SVETU JE ZATO, KER OSEBNOST IŠČE MOČ IN JO ZAMENJA ZA LJUBEZEN, KI JE LJUBEZEN DO ŽIVLJENJA 'SEBE', NE ŽIVLJENJA 'MENE' IN 'TEBE', KI DAJE SVOBODO, NAMESTO ŽIVLJENJA 'SEBE', KI JE PRIVID MOČI IN DAJE ZAPOR." (Foto: Pinterest)

Zakaj me dušna partnerka zavrača kot partnerja, čeprav sva prijatelja in ji pri vsem pomagam? Oba imava za sabo po en zakon in dejala sta, da sva v zadnji, 108., inkarnaciji. Ali je morda preveč navezana na svojega (polnoletnega) sina? (J.)

»Ona ne zna ljubiti kot ženska, ker je zatrla žensko v sebi, da je lahko mati. Poljubi njeno sliko in prosi njeno dušo, da postane ženska, ki je tudi mati!

Njena osebnost sebe prepozna le kot mater, ne kot ženo ali ljubico. Ženska, ki je samo mati in ni žena ali ljubica, išče moč v delu kot mati. Ona išče moč v delu, ne ljubezen v sebi. Zaradi ljubezni bi bila boljša kot mati. Otroka postavlja nad sebe in ne vidi, da ta otrok ne bo isto ravnal. Ona ljubi tvojo prisotnost ob sebi, ne more pa biti ljubica, ker je zatrla žensko v sebi. Ženska, ki je samo 1/4 ženska, bo postala bolna in nemočna.

Vprašaj jo, zakaj zanikuje sebe kot žensko in zakaj ne ljubi sebe kot žensko, ampak išče moč samo v delu. Ko bo živela kot ženska (žena-ljubica), bo postala še boljša delavka in boljša mati.

Ona ljubi tvojo pozornost, bolj kot pozornost drugih moških, ne poišče pa ljubezen v tebi in ljubezen v sebi, ker jo je strah ljubezni. Njena pot je ljubezen, ne življenje – kako ji bo žal, ko ne bo več imela tebe ob sebi! Njena duša joče, ker ona ostaja moč, ne nemoč, ki išče ljubezen. Vse, vse ljubezni tega sveta ji ne morejo povrniti tvoje ljubezni!

Čez tri leta bo nemočna v življenju in bo iskala tebe, ti boš oddaljen in ona bo ostala sama. Tudi danes je njena duša sama – danes je čas, da spremeni sebe, kot se spreminjata dan in noč.

Ljubezen, ki ni ljubezen, je pekel noči duše, zato naj vse sile, ki so ljubezen, pokličejo pomoč od Najvišjih:

PROŠNJA ZA POMOČ DUŠNEMU PARTNERSTVU

Prosim Očeta za ljubezen v duši,

da bo ljubezen za vedno potrjena

in nikoli več izgubljena.

Jaz bom njena moč

in ona bo moja moč –

takrat bo ljubezen prava!

Vsakdo, ki služi ljubezni duše,

je blagoslovljen

in nikoli ne bo zapuščen

od Najvišjega med Najvišjimi.

Hvala sili ljubezni,

ko ni več zavesti ljubezni.

Izreci to prošnjo, ko boš najmočneje ljubil sebe, in pozabi, da si jo kdajkoli izrekel! Čez 21 dni boš spoznal, ali je ona tista, ki bo tvoja žena, ali pa jo boš pozabil za vedno…

Če se odločiš, da te prošnje ne izrečeš, se boš vedno spraševal, ali si naredil prav ali ne.

Vajina duša ljubi vaju kot mati ljubi svoja otroka. Nič ni bolj pretočno od človeškega telesa, in nič ni bolj nepretočno kot človeško telo. Prej poči kamen, kot osebnost lahko sprejme sebe kot ljubezen, ne kot moč.

Vse trpljenje na tem svetu je zato, ker osebnost išče moč in jo zamenja za ljubezen, ki je ljubezen do življenja sebe, ne življenja mene in tebe, ki daje svobodo, namesto življenja sebe, ki je privid moči in daje zapor.

Vse to je Oče napisal zate.«

159. PRAVA ŽENSKA ZA LJUBEZEN

Oče, ki ljubi: PRAVA ŽENSKA JE 'MATI' IN 'OČE' IN 'OTROK'. (Foto: Pinterest)

Obupana zaradi negativnega odnosa svojega dušnega partnerja Kala se trudim razumeti, da dokler še ni pripravljen na dušno zvezo, iščem sorodno dušo (sina iz prejšnjih življenj)... (Lian)

»Kal išče moč moškega, ne moč duše. Moč moškega pomeni, da on želi v moči potrditi sebe. Moč duše pomeni, da išče sebe kot otrok, ki išče novo življenje.

Da bi on lahko postal bolj duša in manj moški, ga pokliči, kot da je on otrok. Otrok išče potrditev in skrb, dovoli mu, da je otrok, in ga ljubi kot mati, da bi lahko postal otrok, ki išče dušo. Če boš ti z njim kot otrok, bo on takoj postal moški, ki išče moč, ne duše, ki išče ljubezen. Moramo dobiti dovolj matere, da bomo lahko otrok – bližji duši.

Ti nisi sama, tvoja duša pozna vse ljubezni – tvoje telo je samo! Sama si, ker ti sorodna duša sina, ki ga iščeš, nosi ljubezen kot ljubimec, ne kot življenjski partner. Ti iščeš partnerja za življenje in ljubezen, a tega ne dobiš v eni osebi. Poišči sorodno dušo sina kot ljubimca, ne partnerja za življenje, in počakaj, da se Kal pri tebi napije ljubezni matere.

Lian, prava ženska je mati in oče in otrok. Kot mati ljubi tako, da daje in ne prosi, kot oče ljubi tako, da prosi in pričakuje, kot otrok ljubi tako, da potrjuje. Ti si lahko to troje –

Kal pa zna biti samo mati. On se pri tebi uči, kako biti otrok, oče pa sploh ne želi biti.

Moški in ženska imata pravo ljubezen, ko sta lahko oba otroka in ko skupaj iščeta novo življenje, ker ju njuna ljubezen sili v to, v novo življenje, ki ga še ne poznata.«

Toda on se do mene obnaša kot oče! Ker zahteva in pričakuje! In prej je v najinih poslih (kot poslovni partner) to zahteval na agresiven način, ko sem mu dajala vse kot mati. Zdaj pa bosta rekla, da sem kot osebnost dajala. Ampak takrat sem res dajala vse na vseh ravneh. In on še naprej samo zahteva in pričakuje, ampak sem mu postavila meje, in lahko tudi delam z njim, vendar je on v poslu oče, ki zahteva in pričakuje, nisem jaz oče, od njega nič ne zahtevam in pričakujem, le branim se in mu postavljam meje kot očetu in se še naprej trudim, da dobi vse, kar potrebuje, samo da me ne maltretira. On se ne obnaša kot mati, ki daje in nič ne zahteva, vsaj do mene ne.

»Jutri, če boš oče, bo on otrok, ki uboga; če boš mati, bo on otrok, ki ne uboga. Otrok, ki ne posluša, išče ljubezen; otrok, ki posluša, išče moč. Ne poslušamo, ko želimo še več ljubezni; poslušamo, ko nas je strah, in pri tej osebi ljubezni ne iščemo.

Mati, ki ima v sebi veliko ljubezni, ne išče ljubezni od otroka, išče ga kot bitje (on je vse, ti pa si nič), ne kot odnos.

In kaj se zgodi? On dobi tisto nekaj ljubezni več, ki jo išče, in dobi veliko ljubezni v sebi, ki je ni dobil od svoje matere. Bodi mu ti ljubezen matere, in on bo tebi ljubezen vajine duše. Jutri ljubi ljubezen, ne pravičnost življenja. Preberi večkrat, in spoznala boš, kaj ti Oče želi sporočiti.«

Rad bi postala svetovalka in vse bi se odprlo, če bi bila v partnerstvu (kakršnemkoli). V tem času bi Kalu pomagala, čeprav mi je rekel, naj ne modrujem preveč, in vsa moja pomoč je zanj samo modrovanje. On ne more oddelati svojega dela najinega posla zaradi zabave, druženja, pijančevanja in preživljanja časa s svojim dekletom, ko se mi ne sme niti javiti na mobilni telefon, kaj šele delati. Upam, da mi Oče Prvi lahko pomaga, da to realiziram.

»Če svetujemo, modrujemo, ni prisotnosti ljubezni. Mamina ljubezen je drugačna, mamo skrbi in želi, da bi njen otrok bil srečen. Pokaži mu skrb in bolečino, če on trpi; modrost je kazanje moči. Občutek ljubezni je v srcu, v srčni čakri smo povezani z dušo. Modrost je v glavi, v kronski čakri smo povezani z vodniki življenja. Veščine življenja so v glavi, občutki ljubezni so v srcu. Če govorimo iz srca, smo mama; če govorimo iz glave, smo svetovalec.«

160. LJUBEZEN JE DVOJE V ENEM

Zakaj se ne morem obvladati, ko mož (moja sorodna duša očeta) stalno obiskuje prijatelja (svojo sorodno dušo očeta), saj ga ta stalno vabi k sebi; kako naj odreagiram? (K.)

»Poslušaj njega, zakaj mora oditi, in poslušaj sebe, zakaj mora ostati. On želi oditi, ker ne najde sebe ob tebi, ti želiš, da ostane, ker ne najdeš sebe brez njega, ker ga potrebuješ, da te nekdo potrjuje, on pa ne potrjuje, ampak neguje odnos. Ko ti potrebuješ potrditev, on tudi potrebuje potrditev, ki jo poišče drugje.«

Kako naj zdržim občutek zapuščenosti?

»On tam poišče sebe in tako tudi lažje najde tebe. On ne tehta med ljubeznijo do tebe ali prijatelja, on samo išče sebe kot osebnost, kot pomembno osebnost. On je rešitelj vajine ljubezni tako, da rešuje sebe.«

Ali ne škoduje najinemu odnosu, ko odhaja?

»Ne, če bi takrat ostala skupaj, bi on poiskal potrditev sebe pri tebi in je ne bi dobil, ti bi jo tudi iskala pri njem in je ne bi dobila. Nastal bi spor, ki bi vaju pripeljal v brezup. Ko odide, se problem napačnih pričakovanj v odnosu spremeni v problem zamer zaradi bežanja iz odnosa.«

Kaj lahko naredim, da bo bolje?

»Poljubi svojo sliko in reci:

'Če iščem ljubezen in ne svojo moč, bom počakala, da se mož vrne

in mu povedala, da mi je žal vsake ure, ko nisva skupaj.'

Ker ko se on oddalji iz odnosa, ga vrnitev domov sili v bližino, ki je pred odhodom ni našel. Bližina v odnosu nastane, ko oba partnerja potrdita ljubezen med seboj.'«

Zakaj nastane ta bližina? (Keman)

»Ker ljubiš partnerja, ljubiš tudi sebe kot ljubezen in kot življenje. Ko ljubita partnerja drug drugega, lahko ljubita sebe kot ljubezen in življenje.«

In kdaj ljubimo partnerja?

»Takrat  ko si želimo njegove bližine bolj kot svoje moči v odnosu.«

Ali to pomeni, da partnerja ne ljubimo ves čas?

»Ne, prava bližina je, ko ljubimo sebe zato, ker ljubimo partnerja. Dostikrat pa ne najdemo ljubezni do partnerja, in takrat tudi ne najdemo sebe, začnemo iskati sebe tako, da se oddaljimo od partnerja. Gremo poiskat sebe kot življenje, dokler ne spoznamo, da nas samo življenje ne potolaži več.«

Ali naj me nehajo skrbeti njegovi odhodi? (K.)

»On bo s svojimi izhodi našel le življenje, ne ljubezni, po ljubezen se vrne domov. Če doma ne najde ljubezni, le prepir, bo znova iskal življenje izven doma. Zato ljudje tako težko najdemo ljubezen, ker v odnosu iščemo sebe kot moč, ne kot ljubezen. Želimo si ljubezen in jo iščemo napačno, kot moč, ker vedno znova želimo potrditev, da smo več kot drugi človek (partner). Ljubezen kot naša zahteva ni ljubezen, je postavljanje nad ljubezen: 'Jaz sem več kot najina ljubezen.' Res je, da jaz nisem več kot najina ljubezen, ker sem eno v dvojem, ki želi postati dvoje v enem.«

Kako lahko partnerja postaneta dvoje v enem? (Keman)

»Da ona išče njega kot otroka, očeta in mamo, in da on išče njo kot otroka, očeta in mamo.«

Kdaj je partner otrok, kdaj oče, kdaj mati?

»Otrok – ko mislimo, da je neodgovoren (popivanje v družbi) in potrjuje le sebe.

Oče – ko mislimo, da je preveč zahteven, preveč od nas pričakuje.

Mati – ko mislimo, da nas neguje, čeprav ni potrebno.

V vseh treh družinskih vlogah skupaj partnerja težko sprejmemo. V krizi ga želimo samo v eni vlogi, tisti, kot jo imamo sami (osnovni):

- če imamo osnovno vlogo otroka (K.), da nas potrjuje;

- če imamo vloge mame (njen mož X.), želimo od partnerja samo nego, ničesar drugega.«

Kako lahko K. v krizi zamenja vlogo otroka za vlogo matere?

»Naj izreče dušni nagovor:

Jaz sem mati, ki neguje,

da bo X. lahko otrok, ki me potrjuje.

Ljubezen, ki je dvoje v enem, je ponižnost do osnovne vloge partnerja. Naj bo to, kar je on, ker samo tako v krizi znova najde bližino s teboj.«

Zakaj nas boli preobrazba naše osnovne vloge v partnerjevo osnovno vlogo?

»Ker iščemo le sebe v dvojem, ne oba v enem/celoti.«

Ali izgubljamo sebe, ko svojo osnovno vlogo zamenjamo za partnerjevo?

»Da, in to naredimo zavestno: izgubimo sebe, da lahko dobimo ljubezen kot dvoje v enem. Pripravljenost izgubiti sebe kot moč je sveta podoba:

'Jaz nisem več kot ljubezen.'

Imeti moč in ljubezen ni mogoče, samo imeti ponižnost je imeti ljubezen – biti ljubeč in ljubljen. To je najhitrejša pot do partnerske ljubezni, ker ljubezen je prekrivanje vseh treh ljubezni (očeta, matere, otroka), kar počnemo, ko smo še zaljubljeni. Zaljubljeni smo ponižni do nove ljubezni, samo da ljubezen je; kasneje pozabimo na ponižnost, ker mislimo, da lahko iščemo moč nad partnerjem ravno zato, ker mislimo, da pri njem še obstaja privid zaljubljenosti: 'Ti si več kot jaz.' Partnerja preizkušata moč, ne ljubezen, če zahtevata drug od drugega spremembe; le s prošnjo se preizkuša skupna ljubezen.

Če bi se vsak človek odločil, da se bo spremenil zaradi trpljenja v ljubezni, ne bi bilo bolezni. Če ščitimo le sebe, izgubimo ljubezen, in potem ne ljubimo niti sebe.«

Ali je vstopanje v vlogo drugega človeka vedno pravi most za dober odnos?

»Da, sprejmemo njegov svet, in tako lahko drugi stopi v naš svet.«

Ali moramo torej biti ves čas terapevt?

»Ne, samo gradimo mostove vseh treh družinskih vlog.«

Obstaja kakšen lažji način, da bomo znali vse troje: pričakovati, negovati, potrjevati?

»Najenostavnejše potrjevanje v odnosu je poslušanje in pritrjevanje z 'da' in kimanjem, brez lastnih misli.

Najenostavnejše pričakovanje v odnosu je predlagati enostavno, novo/hitro in dobro rešitev, nezapleteno, samo v enem koraku.

Najenostavnejše negovanje v odnosu je samo prisotnost brez potrjevanja, brez pričakovanja, le fizični stik ali fizična pomoč.«

161. PONIŽNOST

Oče, ki ljubi: "REŠITVE IZ NEMOČI SO DOKONČNE." (Foto: Pinterest)

Kaj je ponižnost?

»Pomoč otroku v sebi, ki ljubi potrjevanje, pomoč očetu v sebi, ki ljubi pričakovanje, pomoč materi v sebi, ki ljubi negovanje.«

Kako dobimo to pomoč?

»Nemoč je nad močjo. Potrjevanje, pričakovanje in negovanje iz nemoči – ni več rešitev, sem ponižen do drugih, ki iščejo sebe napačno kot moč. Rešitve iz nemoči so dokončne.«

162. ORGAZEM ALI EKSTAZA?

Zakaj se v moško-ženski ljubezni marsikaj vrti okoli spolnosti?

»S telesom upravlja tisto, kar je nezavedno, ne zavedno. Eno je spolnost iz človeške zavesti (osebnosti), drugo pa spolnost iz dušne zavesti.

Pri spolnosti iz človeške zavesti osebnost išče, ali je dovolj privlačna za partnerja, telo sledi potrditvi od partnerja. Pri spolnosti iz dušne zavesti telo sledi ekstazi zlitja dveh zavesti.

Orgazem je praznjenje vseh občutkov, ekstaza je polnjenje občutkov. Praznjenje sebe, ker želimo biti živeče bitje, polnjenje sebe, ker želimo biti ljubeče bitje.

Sperma je za moškega delo, ne ljubezen. V ekstazi bo prisotna, kot je navlažena nožnica, čeprav ni orgazma. Sperma, ki moči, ne zaključuje.«

163. KAZNOVANJE

Oče, ki ljubi: "ČE GREMO V ODNOS BOJEVNIKOV, IZ TAKŠNEGA ODNOSA ODHAJAMO SAMI. ČE OHRANIMO PROŠNJO IN HVALO, SE NEMOČ SPREMENI V MOČ, KER OHRANIMO ODNOS, IN POMOČ PRIDE KOT LJUBEZEN, NE KOT ZAHTEVA." (Foto: Pinterest)

Kaj je kaznovanje?

»Iskanje rešitev v drugem, ne v sebi. Ko nas drugi prizadene, mislimo, da je z njim nekaj narobe, ne vemo, da smo mi ranjeni, ker nimamo dovolj ljubezni v sebi.«

Kako si lahko pomagamo?

»Ko smo ranjeni, poljubimo sebe in občudujemo tiste situacije, ko smo popustili, ker ljubezen ni izven nas, je v nas. Dušna partnerja ne vidita sebe v partnerju, ko sta v istem pomanjkanju ljubezni. Oba sta v nevarnosti, da se razideta, ker se počutita ogoljufana in prevarana. Tako ostaneta zavrnjena v duši in v življenju. Spomin nesprejetosti v življenju s strani dušnega partnerja so bolezni – alergije in duševne motnje. Priklicati morata ljubezen v duši:

DUŠNI NAGOVOR ZA PRIKLIC LJUBEZNI V DUŠI

Vse je v meni,

vse je v tebi,

še več je v najini duši.

Tam več ni razlik, sta nova duša, ki uživa v ekstazi nove ljubezni. Duša čaka, da se osebnost umakne. Umakne se vedno, ko štejemo. Štejemo, kaj smo naredili za in kaj proti ljubezni.«

Kdaj delamo za ljubezen?

»Ko ne zahtevamo, le prosimo, smo ponižni, smo hvaležni, ko se ne počutimo kot žrtev, ampak kot sveta prisotnost, ki se uči ljubezni v svetu, ki še išče.«

Kdaj delamo proti ljubezni?

»Kadar zahtevamo, kako mora biti, postavljamo pogoje, smo žrtev, ki kaznuje, ne žrtev, ki prosi – ponižna žrtev, ne oblastna žrtev. Kadar smo žalostni, smo še ljubeči, jezni smo neljubeči. V žalosti še lahko prosimo, v jezi že zahtevamo.

Zahteva izloči drugega kot ljubeče bitje in ga spremeni v služeče bitje. Služiti iz zahteve je oblastno posedovanje drugega. Služiti iz prošnje je ljubezen.

Žalost pomeni, da smo ranjeni, ker še nismo imeli takšne preizkušnje naše ljubezni. Občutimo v srcu, ali želodcu, takrat prosimo. Če zamudimo, pride jeza.

Ko prosimo, drugi popusti, ker ne more vztrajati pri nečem, kar je že vnaprej obsojeno na poraz. Če žalosti ne sprejmemo, ker je še preveč ljubezen in moč, pride jeza. Jeza ima nalogo hitrega kaznovanja, ne odpuščanja. Jeza je kazanje moči nekomu, ki ga prepoznamo kot neljubečega, in rečemo: 'Če on kaže moč, imam jaz še več moči.'

Če gremo v odnos bojevnikov, iz takšnega odnosa odhajamo sami. Če ohranimo prošnjo in hvalo, se nemoč spremeni v moč, ker ohranimo odnos, in pomoč pride kot ljubezen, ne kot zahteva.«

164. LJUBEZEN – SREČA ALI RAZVOJ?

Oče, ki ljubi: KADAR IŠČEMO LJUBEZEN KOT RAZVOJ, NE ČUTIMO, DA BI PARTNER MORAL ČUTITI/OBČUDOVATI NAŠO OSEBNOST, AMPAK IMAMO OBČUTEK: 'NISVA POMEMBNA MIDVA, POMEMBNA JE LJUBEZEN MED NAMA.' (Foto: Pinterest)

Zakaj si tako močno želimo moško-ženske ljubezni?

»Kadar iščemo ljubezen kot srečo, mislimo, da ljubezen drugega išče našo osebnost, ne ljubezen v nas. Kadar iščemo ljubezen kot razvoj, iščemo ljubezen, ki ljubi našo ljubezen.

Kadar iščemo srečo v ljubezni, imamo misel: 'Imam srečo, ker sem osebnost, ki je vredna ljubezni,' in imamo željo: 'Naj pride nekdo, ki me bo ljubil takšnega, kot sem,' in imamo občutek: 'Čutim, da partner čuti/občuduje mojo osebnost.'

Kadar iščemo ljubezen v ljubezni, imamo misel: 'Jaz sem ljubezen, ki išče ljubezen,' in imamo željo: 'Želim si nekoga, ki ima ljubezen, ki vidi ljubezen v meni,' in imamo občutek: 'Nisva pomembna midva, pomembna je ljubezen med nama.'«