INKLUZIJA NOVE ZAVESTI
Isem pasim des.
(Ljubim te.)
Den asim si.
(Življenje ni večno.)
1. BOG NAS PROSI
2. GANEŠ ŽIVI LJUBEZEN
3. EVOLUCIJA
4. EVTANAZIJA
5. V LJUBEZNI MATERE, OČETA IN OTROKA
6. LJUBEZEN JE PONIŽNOST V SPOLU
Oče, ki ljubi,
je duša Osončja (Bog),
ki nas prosi,
da se obrnemo k pravi ljubezni:
Kaj je Biblija ljubezni?
»Biblijo ljubezni piše Oče, ki ljubi (duša osončja). Prej je bil Bog naš gospodar, ki nas je vodil skozi življenje (Oče Življenja, Oče, ki živi, Sveti Oče, Oče Zemlje). Zdaj nas vodi skozi ljubezen, ki je večna, zdaj je Bog pomočnik ljubezni in nas prosi, da nam lahko pomaga (Oče, ki ljubi, Oče Osončja). Prej je človek prosil njega, da mu pomaga, zdaj On prosi nas, da pomagamo Njemu, da ljubezen najde pot v materijo. Prej je človek iskal Božjo ljubezen, ker je bilo tako malo človeške. Sedaj Bog išče človeka, da pride bližje Njemu, kot je kdajkoli lahko prišel."
Kako lahko pride človek najbližje Bogu?
»Poišče naj človeka, s katerim bo lahko postal nekaj, kar še nikoli ni bil. Postal bo duša, ki ljubi močneje kot človek – je nova ljubezen, ki išče novo življenje.«
OČE, KI LJUBI (Foto: Pinterest)
Oče, ki ljubi,
je duša Osončja (Bog),
ki nas prosi,
da se obrnemo k pravi ljubezni:
Kaj ima Ganeš z ljubeznijo?
"Eros kreira ljubezen za človeka, Ganeš živi dušno ljubezen. Ganeš je božanstvo duš, ki prihajajo. Mantre prikličejo Ganeša, ki živi ljubezen. Spustiti Ganeša v svojo dušo, pomeni ljubiti sebe kot dušo."
LJUBEZEN
Kaj je ljubezen?
"Ljubezen živi vedno, je neuničljiva. Ljubezen je kakor veter, ki piha večno, le vedno drugje. Ljubezen ni oseba, ljubezen je v nas. Vse se dogaja zato, da ljubezen živi."
Ali ljubezen ni pravica?
"Ne, ljubezen je nagrada."
Zakaj je ljubezen nagrada?
"Zato ker nas osvobodi."
Osvobodi od česa?
"Od oblastnosti."
Zakaj od oblastnosti?
"Zato ker oblastnost ustavi ljubezen. Na ljubezen se počaka. Vedno je ljubezen učiteljica in rešiteljica. Govor je premalo, poezija je premalo, vse je samo ljubezen. Ljubezen vedno išče rešitev vseh, ne samo enega. Išči pot ljubezni z vsakim."
DUŠA KOT LJUBEZEN
Kaj je prava ljubezen?
"Ljubezen je prava, ko si ljubljen in ljubiš. Če človek ne išče pravo ljubezen, le novo, še ne išče ljubezen v sebi in duši."
Kaj je namen prave ljubezni?
"Da se materializira. Da se lahko dotakne vseh ljudi."
Oče, ki ljubi,
je duša Osončja (Bog),
ki nas prosi,
da se obrnemo k pravi ljubezni:
Zakaj nekaterim mantre Obreda celote ne ustrezajo?
"Ker so preskok, niso proces. Proces je kontrola razvoja, v preskoku imamo težave zaradi pomanjkanja zaupanja v zavest ljubezni."
Zakaj ne zaupamo zavesti ljubezni?
"Ker iščemo resnico iz sebe, ne iz zavesti, ki je nad človeško. Kar je normalno, ker človek ima samo sebe, nima ljubezni v duši, ki je iz mene in tebe, ker je to združitev bitij v novo bitje.
Evolucija ni biološko spreminjanje, je združevanje dveh esenc. Biološko spreminjanje je spreminjanje zunanjega izgleda v vrsti, ne pa notranjega bistva. Notranje bistvo je zavest, ki sprejema vedno novo obliko in je združevanje prejšnjih zavesti. Tudi znotraj sebe se biološka vrsta spreminja, ker je vedno bolj prilagojena. Človek v praobliki je manj prilagojen kot človek v novi obliki. Vsa živa bitja pa se vedno znova prilagajajo, ker iščejo preživetje kot ugodje.
Sedaj se človek prilagaja tako, da se umika moči narave. Planet Zemlja se prilagaja zavesti Matere, ne Očeta, ker Mati išče Očeta kot žena moža. Tudi Oče išče Mater, in je ne najde, ker še nista pripravljena na združevanje zavesti.
Znotraj vrste je spreminjanje zaradi prilagajanja, novo bitje pa nastane zaradi združevanja zavesti. Človek je nastal iz minerala, rastline in živali, duša je nastala iz minerala, rastline, živali in človeka. Združena zavest živali išče telo, ki ni žival, je človek. Rodi se v živali in spreminja podobo, ker jo zavest sili, dokler ni oblika nastavljena z dovolj osebki.
Duša je novo bitje, ki nima gostote materije, je energija. Duše so novo kraljestvo novega sveta, ki je veličastnejše in bolj ljubeče od zemeljskega. Človek bo obvladal novo tehnologijo, in preselil vsa štiri kraljestva (na Mars).
Zemlja je sedaj od Matere in postala bo Očetova, ker tako iščeta drug drugega. Obstaja prapodoba združenega planeta Očeta in Matere, vendar zavest obeh še ni pripravljena. Evolucija je združevanje zavesti, ni prilagajanje življenju, kar je videl Darwin."
OČE, KI LJUBI (Foto: Pinterest)
Oče, ki ljubi,
je duša Osončja (Bog),
ki nas prosi,
da se obrnemo k pravi ljubezni:
Če se oseba odloči za evtanazijo, kako naj to izpelje?
»Prosiš sebe in svojo dušno zavest za odhod. Počakaš, nekaj se bo zgodilo, ali smrt ali izboljšanje življenja.«
Ali je evtanazija dobra za razvoj ljubezni in duše?
»Da in ne. Da, če telo ni več povezano z možgani, telo ne diha pod vodstvom dihalnih možganskih centrov. Takrat duše ni več v telesu. Ne, če smo bolni in je bolezen pot do ljubezni v sebi.«
Ali je v človekovi moči, da si določi čas smrti?
»Da, če skrajšamo življenje, ne pa podaljšujemo.«
Kdaj umremo?
»Smrt pride, ko je dušna zavest pripravljena za novo življenje, saj aktualno nima več razvoja v ljubezni do ljudi, sveta, sebe, partnerja, otrok, ker smo se že v vsem potrdili, dušne ljubezni pa nismo našli. Zato svet postane prazen, in nemogoče je živeti dalje. To je smrt v ljubezni do sebe. Smrt je zastoj srca, ni bolezni. Misli v času smrti:
Vse je ljubezen, tudi jaz.«
Ali je evtanazija primerna rešitev za človeško dušo, ki išče ljubezen in novo dušo?
»Ne, ker je neljubeča, pomeni zastrupitev telesa. Zaradi tega v naslednjem življenju svojega telesa ne sprejmemo, smatramo, da je nepotrebno. Ljubezen do telesa je bila neupoštevana, in smo znova na začetku učenja ljubezni. Posledica je premalo telesnega občutka in užitkov v nasladi življenja. Zato pretirano negujemo svoje telo in bolj iščemo telesno ljubezen kot dušno.«
Zakaj si ljudje želijo smrt?
»Ker jim je praznovanje življenja nepomembno. Če nimajo odnosov, jim tudi predmetni svet nič ne pomeni. Postanejo naj svetovalci ljudem, ki preveč iščejo življenje, ne pa ljubezen.«
Kako naj svetujejo ljudem?
»Pripovedujejo naj o svojem življenju in pri tem ne iščejo napak, le dobre izkušnje, in tako postanejo zgled ljudem, ki še nimajo izkušenj.«
Kje naj to počnejo?
»V društvih 'MOJA ZGODBA NAJ BO TEBI SMER'.«
Zakaj ne morejo umreti vsi bolni in osamljeni, ki si več ne želijo živeti?
»Ker še niso potrdili svojega življenja kot svetega dogodka. Ker telo ima silo, ki sledi zavesti. Naj molijo:
MOLITEV ZA ODREŠILNO SMRT
Vse, kar sem naredil,
in vse, česar nisem naredil,
je bilo moje iskanje ljubezni,
ne iskanje dobrih ali slabih situacij.
Vse se je zgodilo,
kar se je moralo zgoditi,
ker jaz sem človek,
ki še išče in ne razume višjih namenov,
ti nameni so iz poslanstva duše, ki komaj nastaja.
Potrjujem sebe
in druge ljudi v svojem življenju,
ker ni vse odvisno od nas,
ampak od poslanstva duše, ki išče sebe,
kot bi mati iskala svojega otroka.«
Zakaj zavest vseeno ne zapusti telesa bolnega ali hudo osamljenega človeka?
»Ker ni potrdila sebe kot človeka na pravi poti, ko potrdimo svoje življenje, čeprav mislimo, da ni bilo idealno.«
Ali je življenje lahko idealno?
»Ne.«
Zakaj življenje ne more biti idealno?
»Ker življenje ni nekaj pravilnega, življenje je sveto.«
Zakaj je življenje sveto?
»Ker je iskanje ljubezni v sebi, drugih, svetu. Če ljubezen najdemo v sebi, jo najdemo tudi v drugih. Vse, kar smatramo za slabo, nam kaže, kje imamo premalo samozavesti, to je ljubezni v sebi.«
Ali si lahko čas smrti določi človek, ki se je potrdil v svojem življenju in ljubezni?
»Ne.«
Ali vseeno lahko svobodno izbiramo čas svoje smrti?
»Da in ne. Ne, ker je življenje sveto, ni pojav za človeka, je sila, ki išče zavest kot ljubezen, ni tekmovanje s časom ali obstojem.«
Ali bi zelo zmotilo razvoj naše ljubezni in duše, če se za evtanazijo odločimo zaradi hudih telesnih bolečin?
»Da in ne. Lahko odidemo, ampak z zavestjo, da nekih prepričanj še nismo opustili. Bolezen nas uči ljubezni, in s smrtjo zavrnemo to ljubezen. Bolezen je pot do ljubezni, kadar ni več drugih možnosti. Pomembneje je, da začnemo ljubiti sebe kljub bolezni. Da, lahko odidemo, ker bo to trpljenje postavljeno v naslednje življenje. Ne, naj ne odidemo, ker bo pomoč prišla, ko bo srce odprto za ljubezen.«
Kako odpremo srce za ljubezen?
»Tako da ljubimo mene, ne samo sebe.«
Kdaj ljubimo 'mene'?
»Ko sila ni več pomembna, to pomeni, da nam ni več pomembno, če nas ljubijo drugi.«
OČE, KI LJUBI (Foto: Pinterest)
Oče, ki ljubi,
je duša Osončja (Bog),
ki nas prosi,
da se obrnemo k pravi ljubezni:
Zakaj mi ne gre moje delo?
»Premalo ljubiš sebe.«
Zakaj?
»Ker iščeš sebe kot delo, ne kot ljubezen – dati ljubezen je največje delo! Dajem ljubezen očeta, matere in otroka:
LJUBEZEN MATERE: ljubezen, ki daje in ne išče.
LJUBEZEN OČETA: ljubezen, ki prosi in pričakuje.
LJUBEZEN OTROKA: ljubezen, ki potrjuje.
To je dejavnost v ljubezni, ne v delu.«
Kaj je dejavnost v delu?
»Pospravljanje oblik, ki so pomoč osebnosti, ker ne najde ljubezni kot vsebine, vedno išče le njeno obliko.«
Kako naj osebnost v vseh teh oblikah ljubezni pride do vsebine ljubezni?
»Novi človek ne bo več obremenjen z obliko, ampak z vsebino, ki ima ljubezen v sebi.«
Kakšna je pot do vsebine ljubezni?
»Molitev ljubezni. Poljubi svojo sliko in izreci molitev:
MOLITEV LJUBEZNI
Jaz sem ljubezen, ki ljubi:
jaz sem mati, ki ljubi,
jaz sem oče, ki ljubi,
jaz sem otrok, ki ljubi,
jaz sem vse troje,
aleluja!*
(*aleluja: hvala ljubezni v meni, ki že živi in deluje)
Vse tri ljubezni skupaj so razsvetljenje.«
Kaj pa partnerska, moško–ženska ljubezen?
»To je ljubezen duše.«
Ali je to oblika ali vsebina ljubezni?
»Vsebina, ker ima ljubezen v sebi.«
Če je vsebina ljubezni iz duše, so oblike ljubezni iz osebnosti, človeka?
»Da. Kot starš in otrok sprejmemo drugo zavest, ne isto zavest. Dati ljubezen duše drugi duši, ki ni naša, je možno samo kot oče, mati in otrok. Preko odnosa starš–otrok se naučimo te ljubezni in jo lahko vedno udejanjamo tudi z drugimi.«
Ali se je učimo tudi takrat, ko imamo neljubeče starše in otroke?
»Da. Vsak človek ve, kakšen bi ta starš in otrok moral biti, četudi ni.«
Kako to, da to ve vsak človek?
»Ker je že sam bil starš in otrok. Vsak pozna bližino mame, očeta, otroka, četudi je v tem življenju ni doživel –
od kod pa so zamere?! Potrebe po bližini in ljubezni so prišle iz vseh življenj, ne tega življenja. Potrebe nastanejo zaradi siljenja k razvoju, ne obstoju.«
OČE, KI LJUBI (Foto: Pinterest)
Oče, ki ljubi,
je duša Osončja (Bog),
ki nas prosi,
da se obrnemo k pravi ljubezni:
O ljubeznih matere, očeta in otroka piše, da ko dajemo in ne iščemo, ljubimo kot MATI, ko prosimo in pričakujemo, ljubimo kot OČE, in ko potrjujemo, ljubimo kot OTROK. Kako pa naj ljubimo kot MOŠKI in ŽENSKA oz. PARTNER IN PARTNERKA?
»PARTNERKA ni ženska,
kadar išče moškega kot gospodarica,
ne kot mati ali ženska.
Kadar ženska išče partnerja kot telo, ga ljubi kot ženska,
kadar išče partnerja kot zavest, ga ljubi kot duša,
kadar išče partnerja kot nemoč, ga ljubi kot mati,
kadar išče partnerja kot moč, je njegova gospodarica.
Gospodar vedno išče moč življenja
in ne sprejema nemoč podložnika,
ker njegova nemoč je gospodarjeva nemoč v življenju.
PARTNER ni moški,
kadar išče žensko kot gospodar,
ne kot oče ali moški.
Kadar moški išče partnerko kot telo, jo ljubi kot moški,
kadar išče partnerko kot zavest, jo ljubi kot duša,
kadar išče partnerko kot nemoč, jo ljubi kot oče,
kadar išče partnerko kot moč, je njen gospodar.
Gospodar ne more biti ljubeč,
ker ljubeč gospodar je slab gospodar,
ker ne ščiti več življenje, ampak ljubezen,
postane starš, ne gospodar.
PONIŽNOST V ŽENSKEM SPOLU
je iskanje partnerja kot otroka,
kadar ni moški, ampak njen gospodar,
in
PONIŽNOST V MOŠKEM SPOLU
je iskanje partnerke kot otroka,
kadar ni ženska, ampak njegova gospodarica.
Gospodar ali gospodarica iščeta moč,
ki je nad spolom.
Gospodar ali gospodarica smo lahko
samo v zavesti življenja,
ne v zavesti ljubezni.«