INKLUZIJA NOVE ZAVESTI
105. NOVA OČE IN MATI
106. ISKATI LJUBEZEN, KJER JE ŠE NI
107. DELO NAS NE ODREŠI
108. ZAKAJ NE ŽELIMO SPREJETI SVOJ DUŠNI PAR
109. MOŠKA IN ŽENSKA SILA UŽITKA
110. OČETOV JEZIK
111. KAJ SO 'ENTITETE?'
112. ZAKAJ 'ENERGIJSKI NAPAD NA DALJAVO'?
113. ČLOVEŠKA DUŠA IN NOVA DUŠA
114. SPOMIN IZ PREJŠNJIH ŽIVLJENJ
115. ZA LJUBEZEN POTREBUJEMO NEKAJ MOČI
116. BOLEZEN
117. ODVISNOSTI V PARTNERSTVU
118. PISMO DUŠE
119. ODA 12 OČETOV (VRLIN)
120. GANEŠ IN BARVE
121. VIDETI VIŠJE RAZVITA BITJA
122. LJUBEZEN IN ODNOS
123. LJUBEZEN V MATERIJI
124. PARTNERSTVO – MOČ ŽIVLJENJA ALI LJUBEZNI?
Zakaj ljudje toliko trpijo, če pridejo na ta svet iskat ljubezen, dušno ljubezen?!
»Ker tako trpita tudi Mati in Oče (Zemlje), ki se iščeta kot življenje, namesto kot ljubezen. Mati, ki trpi in žaluje, zbira svoje trpljenje preko ljudi, ki še iščejo sebe samo kot življenje, ne kot ljubezen.
Ko bo človeštvo spoznalo, da iščemo le ljubezen med Materjo in Očetom, ki se ljubita (Osončja), in bodo ljubili svojo dušo, bo življenje v človeštvu manj boleče, in bolj ljubeče.
Prvo je Oče, ki ne ljubi, le živi, in ima Sina. Šele potem pride Oče, ki ljubi, in ima Sina. Oče je zavest, ki ljubi, Mati je sila, ki jo zavest ljubi in išče, da da Sina – ki je sila zavesti, ne sila sile. Prvo je bil Sin sile zavesti, ki živi, zdaj prihaja Sin, ki je sila zavesti, ki ljubi.
Svet še ni pripravljen – kdor muči dušo svojo, še ni pripravljen. Kadar mislimo, da je življenje le oblika, ne tudi zavest ljubezni, mučimo dušo svojo. Koliko različnih oblik smo že imeli, in jih bomo še imeli, in v vsaki obliki smo iskali zavest v ljubezni, ne silo v obliki bitja!
In vendar, ko se sila in zavest poročita, sila vidi le sebe, zavest vidi le sebe, in kot izgubljena dela v celoti postaneta mati in oče otroku, ki je sila zavesti.
Spomni se vloge Marije, ki samo da Sina, trpi in žaluje, Oče/Bog pa je Gospod(ar). Ko bo Oče bolj ljubil Mater kot svojega Sina, bo svet odrešen, kajti Sin je prišel kot pomoč Očetu in Materi, ki se ne moreta ljubiti v sili in v zavesti.
Seveda Oče, ki je zavest, ne sila/moč, ima vpliv, ko pošilja svoje Sinove (Jezus, Ganeš), preroke, mojstre, molitve, mantre, biblije, smrt, rojstvo človeka..., da bi človek, ki je bitje 66 % sile in 33 % zavesti, sprejel bolj zavest kot silo (moč, materijo). To je poroka med Materjo (silo) in Očetom (zavestjo). Zato poteka razvoj bitij od mineralov (1 % zavesti) do bitij, ki imajo več zavesti kot sile (https://www.heragea.com/441920654; 56. LJUBEZEN JE ZAVEST IN SILA).
Oče in Mati, ki častita življenje (Zemlje), imata več sile kot zavesti kot novi Oče in Mati, ki častita ljubezen (Osončja).
Sveta Oče in Mati (Zemlje) se ne združujeta, le pomilujeta, ker sta tako oddaljena drug od drugega, da ne verjameta v ljubezen med silo (žensko) in zavestjo (moškim). Nova Oče in Mati (Osončja) se iščeta kot ljubezen (zavest), ne več kot sila (življenje).«
Kdaj lahko dobimo pomoč novega Očeta in Matere (Osončja)?
»Ko postanemo duša ljubezni, in nam ljubezen/zavest pomeni več kot samo preživetje/sila.«
Zakaj Zemlja ni bolj prijeten kraj za življenje?
»Ker smo v prividu moči, ne v iskanju prave ljubezni. Samo zavest, iskanje nove zavesti, nam lahko pomaga! O, Zemlja je prijeten kraj za vsakogar, ki ima ljubezen v sebi!«
T. in jaz, karkoli si že sva (dušni par), ali nisva, imava težave. Sva globoko nekompatibilna v vsem; najine vrednote in pogled na svet, to, kar vrednotiva in čemur se izogibava, bi težko bilo bolj nasprotno. Jaz sem le njegova nova žrtev, ki jo bo izrabljal za to, da si s 'soprogo' vzajemno natikata rogove. Jaz sem bila tista, ki je padla na to, da je T. moj twin in da je to sveta reč, in se moram uklanjat njegovim muham, ki služijo natančno temu, kar omenja sam, prešuštvovanju med njima s 'soprogo'. Če spomin kot možganska funkcija ne bi bil povsem omrtvičen pri T.-ju (in seveda ni!), bi se morda spomnil, da je bila prav beda prešuštva tisto, glede česa sem jaz postavljala svoje kristalno jasne kriterije na vse strani ves čas in v n-oblikah...
Včeraj sem poslušala predavanja izjemnega Dr. W.-ja na You Tubu in dobila ime za marsikaterega od najinih problemov. Gre za odvisnosti in patologije resne narave. Taki ljudje ne morejo vzpostavljati zdravih in harmoničnih odnosov nobene vrste, preden spremenijo marsikatere svoje notranje in zunanje poti. Taki ljudje potrebujejo terapijo in veliko osebne rasti.
Zato vaju, Marko in Keman, naprošam, da ne propagirata več združevanja ljudi, ki za to nimajo najosnovnejših pogojev, torej razčiščeno situacijo in osebno
zdravje na nivoju, ki omogoča harmonične medosebne odnose.
T.-ja sem že prosila, naj ali naslovi svojo situacijo tako z vidika partnerstev, ki jih živi, in z vidika osebnega (ne)zdravja, ki mu botrujejo multiple nezrelosti
(čustvena, duhovna in moralna) in odvisnosti (te sem omenila večkrat in jih ni potrebno omenjati ponovno), ali pa jaz iz njegovega sveta odhajam. Seveda bom za svoj del zdravja jaz zelo aktivno poskrbela v vsakem primeru. Dr. W.-ju sem že pisala.
Potrebna je aktivna zaveza k preobrazbi in rasti. Vključuje transparentnost, radikalno resnicoljubnost, ponižnost do lastnih težav, sposobnost prepoznati in opravičiti se za hudo, ki smo ga v svoji bolezni, in s tem arogantnosti, nanesli drugim. Vključuje
spoštljivo obravnavo vseh ljudi v naši okolici, in tiste, ki perpetuirajo našo nezrelost, nemoralo, neetiko, nezdravje in nerast, je potrebno spoštljivo odcepiti iz svojega življenja. Tišina, užaljenost, kujanje, dretje,
žalitve v besedah in dejanjih, kraja tujih čustev in telesa brez zaveze, zahrbtnost, zapuščanje, dvostolarstvo, varanje itd. so poti nezrelih, v ranjenem otroštvu ali adolescenci zataknjenih ljudi. V drugih ljudeh dokazano povzročajo depresijo,
posttravmatski stresni sindrom, padec na parametrih splošnega zdravja in dobrega počutja, sposobnost za delo in skrb ter radikalno izgubo zaupanja. Vse to je travma za prevaranega človeka. Travma ima svojo anamnezo in pot zdravljenja. Jaz tega ne želim
soustvarjati, in v takem okolju ne bom živela. (K.)
»Lepa je ljubezen, tudi če dušna partnerja komaj iščeta sebe kot ljubezen. Ljubi moškega v ljubezni, ki ti bo ponujena, v dušnem partnerju ljubi dušo. Veliko različnih ljubezni doživimo, preden lahko sprejmemo dušno ljubezen. Ko bosta moč v življenju zamenjala za pravo ljubezen, bosta svobodnejša in srečnejša.
S T.-jem išči prijateljstvo in sodelovanje, ker sta ista duša. In se odpri iskanju partnerja, ki bo želel živeti s teboj – s sorodno dušo starša (iz prejšnjih življenj) boš bolje spoznala sebe kot ljubezen.
Dr. W. išče pravico v partnerstvu, ne ljubezen v partnerstvu.«
'Zato vaju, Marko in Keman naprošam, da ne propagirata več združevanja ljudi, ki za to nimajo najosnovnejših pogojev, torej razčiščene situacije in osebnega zdravja na nivoju, ki omogoča harmonične medosebne odnose.'
»Dušnega partnerstva si ne želi ta, ki se ne želi spreminjati. Harmonični medosebni odnosi iščejo življenje, ne ljubezen, saj v dušnem partnerstvu človek išče ljubezen tam, kjer je še ni, ne, kjer je že.
Kako lahko razvijemo ljubezen tam, kjer je še mi ali partner nimamo? Tako, da smo ponižni do neponižnega dejanja. Pomaga dušni nagovor:
Jaz sem ljubezen, ki išče ljubezen,
jaz nisem moč, ki išče moč.
Ko boš ti ponižna do njegove neponižnosti, in on ponižen do tvoje neponižnosti, se bosta spreminjala iz živečega v ljubeče bitje. Deluje samo v dušnem partnerstvu.
S sorodnimi dušami, karmičnimi partnerji in partnerji po sili življenja iščemo sebe kot ljubezen, ne obeh kot ljubezen. Iskati sebe kot ljubezen pomeni, da ljubimo sebe vedno v vsaki situaciji.
Kaj je ljubezen v sebi? Sebe ljubim kot dušo takrat, ko sem ponižen kot človek, ki nima moči, le ljubezen.
Zakaj iskanje pravice v partnerstvu (dr. W.) ne deluje? Ker pravica je pol resnice. Če oba iščeta le pravico, iščeta moč, kdo ima prav, ne, kdo ljubi: 'Ljubim te tam, kjer si že ljubezen, ne ljubim te tam, kjer še nisi ljubezen, in tam, kjer še nisi ljubezen, v imenu človeštva zahtevam, da moraš biti ljubezen.'
Zakaj se dogaja, da ob partnerju zelo trpimo? Ker smo si poiskali partnerja, ki še sam nima dovolj ljubezni v sebi do sebe, in je zato tudi ne more imeti do nas, in samo tako lahko ob njem sebe prepoznamo kot ljubezen, ne kot moč. Če pa je partner v nečem bolj ljubeč od nas, nas lahko postane sram naše moči v osebnosti, ne v duši. Začne se spreminjati naša osebnost. Občudujemo ali ponižujemo partnerjevo nemoč, ne njegovo ljubezen v nemoči. Ljubezen v nemoči je le v dušni ljubezni.
Kako je z ljubeznijo v dušnem partnerstvu? Dušni partner nam ne daje ljubezen tam, kjer je tudi še sami nimamo, ampak z druge strani kot mi njemu, zato je v tem primeru dejanje ponižnosti do neponižnega tako zdravilno.
Drugi partnerji (sorodne duše, karmični, po sili življenja) nam ne dajejo ljubezen tam, kjer jo mi že imamo, in dajejo občutek nemoči tam, kjer ljubezni sami še nimamo – tako lahko sebe prepoznamo kot ljubezen le v tem, kjer smo bolj ljubeči. Več imamo takšnih ljubezni, prej smo pripravljeni na dušno ljubezen.
Dušna partnerja, ki sta v partnerstvu, s ponižnostjo hkrati prepoznavata pomanjkanje ljubezni v istem.
T. postavlja pogoj, da ljubezen ni povezana s poroko, ti postavljaš pogoj, da ljubezen je povezana s poroko. Oba sta neljubeča v istem, zanj je ljubezen potrjena kot skrivnost (potrditev v srcu), zate je ljubezen potrjena kot javnost (potrditev od zunaj).
Kako bi lahko prišla do obojega? S ponižnostjo drug do drugega. On bo javno priznal ljubezen do tebe in ostal poročen, ti boš sprejela njegov uradni, vendar že dokončan zakon, in ostala njegova skrivnostna ljubica, žena, prijateljica. Ko smo ponižni do neponižnosti, prikličemo tudi materialne spremembe v življenju (ločitev).
Ti trpiš, ker iščeš moč, zahtevaš, da življenje mora biti takšno, kot ti misliš, da mora biti. Izreci molitev:
ODA NEMOČI ŽIVLJENJA
Jaz sem revna,
in imam veliko ljubezni do sebe.
Jaz sem zasmehovana,
in imam veliko ljubezni do sebe.
Jaz sem posiljena,
in imam veliko ljubezni do sebe.
Jaz sem odvisna od...,
in imam veliko ljubezni do sebe.
Jaz sem bolna,
in imam veliko ljubezni do sebe.
Jaz sem v prividu moči,
in imam veliko ljubezni do sebe.
Hvala,
da je ljubezen prišla
v moje življenje.«
(več na: https://www.heragea.com/443185923; 63. ZAKAJ IMAM TEŽKO ŽIVLJENJE?)
Zanima me, zakaj sem nedavno prav grdo padla, sama sreča je bila, da si nisem nič polomila, me pa vse še kar boli. Druga težava je komunikacija z možem, takoj se skregava. Pravi, da mu grem na živce. Kaj lahko narediva, da najin odnos izboljšava? Gospa M. je energijska zdravilka, rekla mi je, da sem jaz (ali moja duša, ne vem) nekakšen medij. Zanima me, če je to res in kaj naj bi to pomenilo. (U.)
»Padec se je zgodil zato, ker si delo postavila nad samo sebe: 'Delo, ki mora biti opravljeno, je pomembnejše od mene.'
Kar pomeni, da je zate delo pomembnejše kot tvoje življenje in tvoja ljubezen. Ljubezen je v odnosu do ljudi, ne v opravljenem delu, opravljeno delo je nega za ljudi.
Dušni nagovor za vsak dan:
Jaz nisem samo delo,
ki ljubi in živi,
jaz sem U., ki ljubi,
jaz sem U., ki živi.
ODNOS Z MOŽEM: On bo srečnejši, ko boš ti srečnejša. Ti si nekdo, ki išče delo kot odrešitev od karme. Za karmo življenja ni dovolj opravljeno delo v materiji, ampak ponižnost do sebe kot življenja in do sebe kot ljubezni. Mož išče odnos, ti delo. Delo nas ne odreši, odreši nas ponižnost v odnosu.
Molitev zate/zanj:
MOLITEV ZA MOŽA IN ŽENO
Jaz imam ljubezen, ki te sprejema,
in ti imaš ljubezen, ki me sprejema.
Sprejel(a) bom
tvoje potrebe, čustva, misli in želje kot tvoje,
ne kot svoje,
in ti boš sprejel(a)
moje potrebe, čustva, misli in želje kot moje,
ne kot svoje.
Čeprav boli,
kadar tvoje potrebe, čustva, misli in želje
niso takšne kot moje,
jaz vem,
da sva dvoje bitij,
ki iščeta sebe kot ljubezen,
ne dvoje bitij,
ki iščeta sebe kot moč.
Sva žena in mož,
ki iščeva drug pri drugem prostost
tvojih in mojih
potreb, čustev, misli in želja.
Hvala za molitev.
MEDIJ: Da, odprta si za sporočila iz višje zavesti, zato te življenje sili, da prisluhneš sebi kot duši, ne samo kot človeku. Pomagal ti bo dušni nagovor:
Ljubim sebe kot dušo
in ljubim ljubezen v duši.«
Tudi jaz ne želim sprejeti svoj dušni par, potem ko sem ga spoznala, zakaj? (Ja.)
»Zato ker on ima nekaj, česar mi ne želimo videti. Ne želimo videti lastne neljubečnosti v njem, želimo pa videti lastno ljubezen v njem.
Če nas neljubečnost drugih ljudi (oholost, neprijaznost, sovražnost, pretiravanje, poniževanje, kaznovanje, prirejanje resnice, odklanjanje dajanja ali sprejemanja pomoči) razjezi, ker iščemo moč v sebi, nas neljubečnost dušnega partnerja/partnerke boli, tako zelo boli, da izgubimo stik s seboj, in začnemo iskati sami sebe kot ljubezen.
Kadar dušni partner išče moč, nas spomni, kako smo tudi mi nekoč na enak način iskali moč, in ob njem ozavestimo, kako smo napačno delovali. Ko nam dušni partner s svojimi napakami kaže lastne napake neljubečnosti, nas spreminja močneje kot drugo človeško trpljenje.
Vsak dušni par, ki živi skupaj in se spreminja skozi lastno trpljenje, zmanjša človeško trpljenje vsakega moškega in ženske, ki ga sreča, ker nima več karme življenja. Dušni pari napake drugih ljudi preobrazijo v nove misli, ker stare ne morejo več živeti.«
Mož se pogosto samozadovoljuje (a brez izliva) in pravi, da si želi z menoj več sile v spolnosti. Sama pa tega ne čutim tako, zakaj sva si tako različna v spolnosti, čeprav sva dušni par?
»Samozadovoljevanje je potrjevanje sile sebe. Partnerska spolnost je potrjevanje odnosa obeh, ki prebuja dve različni sili v sebi pri obeh.
Sila moškega in sila ženske sta nezdružljivi, zato pa sta sili. Ženska sila je ponotranjena, moška pozunanjena. V spolnosti moški išče sebe kot silo, in ženska išče sebe kot silo – če sta ljubeča. Moški išče žensko kot silo, ali ženska moškega kot silo, če nista ljubeča – zakaj? Da s silo preskočita težaven odnos.
Mož išče tebe v sili, ki ni tvoja, je moška. Zakaj? Ker misli, da je njegova moška sila napačna. Težavnost odnosa z nasprotnim spolom je reševal v moški sili, in zamenjal ljubeč odnos za užitek v moški sili. Zdaj misli, da bo tvoj 'moški užitek' rešil oziroma še bolj povezal vaju. Ali bi? Ne, ker bi postala moški in ženska, ki nimata ljubezni, le skupno silo užitka.
Moški in ženska naj imata ljubezen, in različno silo užitka. Ona prosi za ljubezen, on ponuja ljubezen.«
Kako ženska moškega prosi za ljubezen?
»Da mu daje moč kot občudovalka.«
Kako ženski moški ponuja ljubezen?
»Da ji daje moč kot občudovalec.«
Ali je potrebno Očetov jezik bolj prilagajati knjižni slovenščini, saj včasih ne sledi tudi slovnici (na primer rabi rodilnika pri zanikanju: 'ne išče zavest' namesto pravilno 'ne išče zavesti')? (Marko)
»Ne, ker imam samo dva sklona, moški in ženski. To ni človeška slovnica, je Očetova.
Kar Oče spregovori, naj človek ne spremeni, potem postane besedilo človeško, in še vedno dopušča moč, ne ljubezen.«
Kaj so entitete? Moja energijska terapevtka mi je povedala, da vidi 10 entitet pri meni. Ki jih je odstranila. Eno sem tudi sama videla, in ni bilo lepo, ker se je zelo branila zapustiti mojo ramo... (S.)
»Entitete so naša lastna prepričanja moči, zaradi katerih smo ranljivi, ker če smo ljubezen, nas nobena sila ne najde. Terapevtka je očistila tvojo silo, ne more pa spremeniti tvoje zavesti. To lahko storiš samo sama, z mantrami, ki zmanjšujejo našo človeško voljo. Nihče ne more narediti nekaj namesto nas. Ko si zaradi bolezni padla v nemoč, si šla po pomoč k terapevtki. Če bi se takrat v tej nemoči ljubila, bi preobrazila sebe tam, kjer je nujno, to je v zavesti.
Bolezen je iskanje ljubezni do sebe. Ljubiti sebe vedno v vsaki situaciji, tudi v bolezni, je najmočnejša preobrazba, ki je ne more zate narediti druga oseba, le ob dušnem partnerju to storimo hitreje in lažje.
Če mantramo za pravo ljubezen, nas ne najde moč izgubljenih sil (entitet), spremembe so hitre in dokončne v treh mesecih.«
Ali se moramo ščititi, če delamo z drugimi ljudmi? Moja terapevtka mi je pokazala, kako se zaščitim, ko delam z drugimi. In mi svetovala, da naj se bolj čuvam, da naj ne pomagam vedno vsem (ne jemljem vseh težav od drugih na sebe...), predvsem pa naj se za nekaj časa odmaknem tudi od dveh prijateljic, ki imata tudi sebe za očistiti.
»Samo tisti, ki ima dovolj ljubezni v sebi do sebe, lahko dela z drugimi ljudmi. Če ne, zaidemo v težave, ne zaradi drugih, zaradi nas, ker pomagamo drugim, ko še sebe nismo našli kot ljubezen. V ljubezni se ne izčrpamo, le v iskanju moči se.
Podobna dilema, odtekanje moči ob pogovorih s prijateljicami. Dovolj je tvoja prisotnost, ne dajanje moči. Poišči sebe kot ljubezen, in ne bo ti potrebno dajati moči. Dušni nagovor:
Ljubim sebe vedno v vsaki situaciji.
Vsak je v svoji ljubezni nedotakljiv, saj moč išče samo moč.«
Zakaj je Keman med mojo posvetitvijo v Obred celote doživela energijski napad na daljavo od moje nekdanje duhovne učiteljice L.? (S.)
»Srečali sta se stara in nova zavest, L. je predstavnica stare zavesti življenja.«
Keman: Med obredom sem L. prosila za ljubezen. Zakaj sem bila vodena, da jo prosim za ljubezen?
»Zato da bi stara zavest življenja spoznala, da ni samo sila življenja, je tudi ljubezen v sebi, ne samo v življenju. L. je medij za staro zavest, ki išče medije v mladih dušah. Takšni mediji so dobri za vsakogar, ki še ni našel sebe kot zavest življenja, ampak samo kot silo življenja. Ko bo prišlo do poroke obeh zavesti, zavesti ljubezni in zavesti življenja, to je Očeta in Matere, bo ljubezen živela, zdaj je samo privid.«
Kako se lahko stara in nova zavest povežeta?
»Samo z ljubeznijo. Prosimo človeka, ne življenje ali ljubezen, ker nista življenje ali ljubezen ta, ki se spreminjata, bitje (človek) se spreminja.«
Ali duša izbere, v katerem človeku se bo rodila? (J.)
»Pred utelešenjem že čaka pri materi, pred spočetjem. Mati si želi otroka, in duša si želi utelesiti.
To je človeška duša, ne nova duša, ki nastane iz dušnega para. Človeška duša išče sebe kot silo, ne kot zavest. Človeška duša išče sebe kot bitje, ki ga potrdi človeški svet. Nova duša išče sebe kot novo bitje, ki ga potrdi dušni svet.
Potrditev pomeni, da sila postane zavest v sili in ne išče več sebe kot potrditev v sili, ampak je sila ozaveščena.«
Zakaj ozaveščamo silo? (Keman)
»Bog nas prosi, da jo ozaveščamo. Ko bo vsa sila ozaveščena, bo življenje bližje ljubezni kot trpljenju. Trpljenje nas ozavešča v sili.«
Kam gre duša, ko umremo?
»Človeška duša gre na počitek izven prostora in časa, dokler je vodniki ponovno ne pošljejo v utelešenje, da se potrdi kot človeško bitje. Izven prostora in časa čutimo samo ljubezen Očeta, svoje ne čutimo, ker je neznatna v primerjavi z Očetovo.«
Na prašni, tipični egiptovski ulici smo srečali žensko – visoko, čedno, slabo oblečeno, z živo rjavimo očmi, visoko dvignjeno glavo, nekoliko predrznega, skoraj izzivalnega pogleda, češ, to sem jaz. In v tistem trenutku sem zagledala sebe, v zelo podobni ulici nekje v Indiji, oblečeno v sari. Bilo je kot preblisk. A. in njen prijatelj mislim, da je sploh nista opazila. Potem smo sedeli v kavarni in pili kavo. In kar naenkrat se iz druge strani, kot od nikoder pojavi ta ista ženska. A.-jin prijatelj jo je spodil... Ššš! Ona pa ponosno kot kraljica z dvignjeno glavo odide. Sploh je ni ganilo, da jo je odgnal. Vprašala sem, česa me ta ženska uči. Med molitvami, ki sta mi jih predlagala, je tudi 'Oda nemoči življenja'. In kot da mi ta ženska kaže: jaz sem revna, jaz sem zasmehovana in imam kljub temu veliko ljubezni do sebe. In ne samo ljubezni, tudi samospoštovanja in občutka lastne vrednosti. Imam prav? (P.)
»Da, doživela si spomin na to spoznanje ljubezni, ko si bila v indijski inkarnaciji. Med to žensko in teboj je vseeno velika razlika. Takrat si ljubila sebe kot življenje, in ona tudi zelo vrednoti le kot živeče bitje. A zdaj si že svetlejša duša ljubezni, sebe ljubiš bolj kot ljubeče bitje.
Razlika je v tem, ali ljubimo ljubezen v sebi ali življenje v sebi. Ali smo ponižni samo do življenja ali smo ponižni tudi do ljubezni. Če ljubimo življenje v sebi, ljubimo sebe kot človeka, če ljubimo ljubezen v sebi, ljubimo sebe kot dušo.«
Katero ljubezen duša ima in je človek nima?
»Človek ima shranjeno ljubezen staršev in ljudi iz tega življenja, duša ima shranjeno ljubezen iz vseh življenj.«
Kaj pa trpljenje, ali je tudi podobno shranjeno?
»Duša izbere osebnost, kjer so še natančno tiste kršitve svetih podob, ki jih še nismo spoznali. Osebnost trpi, dokler ne prepozna vse kršitve svetih podob, duša nosi le vedno večjo svetlobo človekovih spoznanj ljubezni.«
In česa se spomnimo iz prejšnjih življenj?
»Samo trpljenja, ki ga še nismo sprejeli kot odrešitev, ampak kot kazen. Trpljenje kot odrešitev nima več močnih občutkov in čustev ob spominu na dogodek.«
(več o kršitvah svetih podob: DUŠNE TEHNIKE, 15. TEHNIKA S PODOBAMI MOLITVE VSEH MOLITEV)
Zaradi pandemije koronavirusa mi delo od doma bolj paše kot 8 ur prisilnega sedenja v pisarni (čeprav sam prostor pogrešam, pa tudi ljudi, ne pa prisile, da sem tam). Pri tem delu od doma me skrbi le to, da sem plačana za nekaj, kar naredim slabo (namenim manj časa). Imam slabo vest, ampak če se bom silila bolj delat (same dolgočasne stvari), se bom pa zaradi tega slabo počutila. Bolj smiselno se mi zdi kaj skuhat, pospravit, it na sprehod v naravo, skrbet za fanta in se cartat z njim (in poskrbet, da ne dela preveč). No, dejansko še vedno veliko časa presedim za računalnikom (zaradi slabe vesti) in čakam na zagon, ampak se redko zgodi. Ali je moj način dela od doma pravi, delam v redu? Jaz mislim, da je, ampak nisem povsem samozavestna v tem. Nočem imet slabe vesti nekje od zadaj. In nočem se prepuščat ugodju zgolj zaradi ugodja, ampak zato, ker je to bolj smiselno zame. Prosim za usmeritev. (L.)
»Zagon potrebuješ zato, ker ne vidiš ljubezni v svojem delu. Vse, kar boš naredila za službo, ima smisel, čeprav se zdi, da se v službi išče moč – rešitev v materiji.
Ljudje neprestano nekaj iščemo in se izgubljamo v prezapletenih sistemih zato, ker želimo pomagati sebi in drugim skozi človeški razum. In to je dovoljeno, ker se človek mora iztrošiti v svoji sili, izčrpati vso znanje, ki ga ima, da bo na koncu lahko spoznal, da je resnica 11-dimenzionalna, ne 3-dimenzionalna (prostor, čas, delovanje). Ogromno materije je porabljene, preden bitje sile postane bitje zavesti.
Ugodje je svobodna izbira, ki bi jo naj napreden človek v človeštvu imel 2/3, in samo 1/3 neugodja. Da človek lahko osmisli samega sebe, naj ima vsaj 1/3 ugodja.«
Kako si lahko osmislimo delo, ki ni naša svobodna izbira, je izčrpavanje človeške sile, ki želi moč/pravico?
»Izrečemo prošnjo:
PROŠNJA ZA POMOČ SILI
(DA IZČRPA SEBE)
Prosim sebe in prosim ljubezen v sebi,
da pomagam sili, da izčrpa sebe,
in tako najde zavest v bitju,
zavest, ki je vodena,
ni sama sebi namen.
Hvala za prošnjo.
V službi pomagaš temu svetu, da se iztroši v sili in tako na koncu sprejme zavest. To spoznanje ti bo olajšalo pot do nove službe. Če s službo nismo vsebinsko povezani, ne vidimo dovolj ljubezni v njej, jo vseeno potrdimo v njeni formi/sili in si s ponižnostjo do njene forme prikličemo novo, vsebinsko privlačnejšo službo.
Tudi če ne boš sprejela te ponižnosti do njihove forme, boš prišla do nove, vsebinsko boljše službe, vendar počasneje in z več zapleti. Sedaj v tej situaciji imaš moč in iščeš sebe kot ljubezen, če pa bi službo na mah zapustila, bi izgubila moč in bi znova začela sebe iskati kot moč.
Imeti moč/službo in iskati sebe kot ljubezen v delu/vsebini, je manj trpeče, kot ne imeti službo (nemoč), ker bi v nemoči takoj začela iskati sebe kot moč, ne kot ljubezen, in službo za vsako ceno, ne glede na njeno vsebino. To je slabša poteza za vsakega človeka, ker v popolni nemoči ne zna poiskati ljubezen. Človek želi vsaj nekaj moči, da lahko išče ljubezen, človek kot bitje 66 % sile in 33 % zavesti.«
Kaj je bolezen?
»Bolezen je karma življenja, ki išče novo srečo, ne novo ljubezen kot duša. Konec je zdravilo za dušo, ki je preveč bolna v sebi. Bolna je karma, ki ni ponižna.«
Ali pozitivne misli pomagajo premagovati bolezen?
»Da, karma je lahko spremenjena.«
Kako je karma spremenjena?
»Da ni zamer in maščevanja.«
Zakaj lahko zbolijo za rakom tudi otroci, saj je bilo sporočeno, da je rak karma zamer iz sedanje inkarnacije?
»Ker nosijo gostejšo karmo, kot je normalno.«
U. prosi za pozitivne misli za komaj rojenega vnuka, ki je zbolel.
»Moč mu je odvzela karma. Oklep ljubezni mu da moč, ki ni prazno delo (karma). Pozitivna misel od ljudi zanj – še posebno njegove mame – naj bo:
Moč življenja ti daje
moč ljubezni v meni.
Z mamo sta sorodni duši, bila mu je že mama. Odpusti mu naj zamero iz prejšnjega življenja (vzel ji je življenje) in v srcu ozavesti, da ga ne glede na vse nosi v srcu kot mama svojega otroka.«
Zakaj umre dojenček?
»Ker tako starši čistijo njegovo karmo, tako da si želijo njegovo življenje, ker mu nastaviš novo telo, ki bo v novi sreči.«
Ali je naša duša hvaležna, da bolezen ustavimo (ali lajšamo) z zdravili, terapijami, operacijami?
»Bolezen ni nekaj, kar odstranimo, ampak nekaj, kar ozdravimo z dejanji v življenju in ljubezni.«
Dušni partner A. se mi še vedno izmika, saj je odvisen od samozadovoljevanja in popivanja čez vikend, ima pa tudi prestrogo mamo. Dobiva se le, ko me pijan pokliče sredi noči (vsak drugi vikend) in mi obljublja resno zvezo čez dve leti. Prosim za ljubezen s fantom, ki bo primerna sorodna dušo in brez odvisnosti. (D.)
»Si samozavestna v človeškem, ne dušnem. Ljubezen ni nikoli odvisna. Partner, ki ni odvisen, ima dovolj samozavesti in dovolj ljubezni v sebi. Takšen postane partner skozi partnerstvo.
Ni ljubezen samoumevna, če ni odvisnosti. Ni isto, če je partner ljubeč po nalogi ali po ljubezni.
Lahko prosiš za neodvisnega karmičnega partnerja – ker to je karma življenja, ne karma sorodstva. Karma sorodstva je le sorodstvo, ne osebnostne lastnosti, odvisna in neodvisna je lahko le osebnost.
Pripravi oltar s cvetom, ki ni umeten, ampak ima seme, ki bo vzklilo, z vodo, svečko in kadilom in s svojo prisotnostjo, prisotnostjo duše, ki trpi, zaprosi:
PROŠNJA ZA PARTNERJA BREZ ODVISNOSTI
Prosim življenje,
da me potrdi kot ženo dobrega moža,
ki nima težav z odvisnostjo
samozadovoljevanja in popivanja,
ker tudi jaz nisem takšna.
Samozadovoljevanje v partnerstvu ruši povezavo spolnega poželenja. Poželenje partnerja naj bo upoštevano kot lastno poželenje, drugače postaneta osamljena v sili, ki vaju združuje.
Ta enkraten obred opraviš takrat, ko imaš srce tako trpeče, da ne moreš več zdržati v tem stanju. Takrat naši vodniki čakajo na naše prošnje in jih dobijo glasneje in jasneje kot kadarkoli prej. Ta obred ni daritev, je pomoč življenju, ki se pripravlja kot prošnja, ne karma. Življenje je lahko prošnja, ne več karma, takrat ko trpljenje ni več vzdržno.«
Ali ima duša svetlobo?
»Vsaka duša je sprejela svetlobo, ko se je razpolovila. Tako spoznam dušo. Ta svetloba se imenuje Pismo duše. Pismo duše je nova naloga duše v pravi materiji.«
Kaj je namen Pisma duše?
»Da duša najde pot v meni. Ker nas duša čaka kot naloga, saj ljudje niso dovolj ljubeči. Sami smo slepi v zavesti. Zavest nam določa pogled, to, kar vidimo. Zavest je zavest, ni od nas, je človeška ali dušna, je od bitja, ki ga živimo. Človek naj živi dušno zavest, da lahko postane novo bitje.«
Kaj ima človek od duše?
»Njeno sveto prisotnost, ki je od Očeta, ne človeka. Pismo duše ni od človeka, je poklon, Ganešev elaborat nalog v prehodu človeka k duši, ki je pomoč Očetu.«
Zakaj je Pismo duše pomoč Očetu?
»Ker duša ni razvila moč v materiji, ki je sveta. Človek išče moč, duša išče sveto ljubezen. Človekova naloga je iskati pomoč od zavesti, ki ni ista (kot njegova), je svetlejša v ljubezni.«
Zakaj človek ustvarja znanost?
»Tudi znanost je svetlejša v zavesti, če ni od človeka, ki je v človeški zavesti, ampak v zavesti resnice, ki je dana, ni raziskovana. Človeško znanje nastane iz potrebe po življenjski sreči, kot pomoč svetu, ki trpi.
In svet še vedno trpi, ker človek ni samo živeče bitje. Ko bo luna slaba, in se bo svet pomiril s sveto prisotnostjo, bodo ljudje iskali le sebe kot sveto bitje. Trpljenje bo med odsotnostjo in prisotnostjo ljubezni v sebi, ne zaradi sistema, ki nima pogleda v svetlejšo zavest. Sistem, ki je resničen, ne pravičen, je svetlejša zavest. Človek išče resnico, ko išče dušo, in pravico, ko išče ljubezen izven sebe. Pravica je ljubezen, ki postavi mejo, resnica je ljubezen, ki postavi povezavo, kjer je, in osvobojenost od bitja, kjer te povezave ni. So ljudje, s katerimi ne moremo sodelovati, ker nismo zato poklicani.«
Za koga sva poklicana midva?
»Vsi, ki bodo prišli k vama, in niso z vama dušno povezani, so poslani od Očeta. Vsi bodo prišli kot poraženci, ne kot zmagovalci, zato jih negujta v moči in silita k ljubezni.«
Kako jih naj negujeva v moči?
»Občudovati, ne poniževati.«
OČE, KI LJUBI, sporoča:
»Za vse, ki ne vidijo sebe kot ljubeče bitje, le kot živeče bitje:
ODA 12 OČETOV
(VRLIN)
Prosim sebe in prosim ljubezen v sebi,
da sem poslušen zaradi sebe,
da sem ponižen zaradi sebe,
da sem pomoč sebi zaradi sebe,
da sem poljub sebi zaradi sebe.
Prosim sebe in prosim ljubezen v sebi,
da sem poslušen v ponižnosti do sebe,
da sem ponižen v ponižnosti do sebe,
da sem pomoč sebi v ponižnosti do sebe,
da sem poljub sebi v ponižnosti do sebe.
Prosim sebe in prosim ljubezen v sebi,
da sem poslušen kot pomoč sebi,
da sem ponižen kot pomoč sebi,
da sem pomoč sebi kot pomoč sebi,
da sem poljub sebi kot pomoč sebi.
Hvala, da sem.«
Zakaj se Ganeš lahko prikazuje v različnih barvah?
»Ganeš je moč v duši in zavest v ljubezni:
BELI GANEŠ: moč dušne ljubezni,
MODRI GANEŠ: moč dušnega življenja,
SREBRNI GANEŠ: moč zavesti ljubezni,
ZLATI GANEŠ: zavest v zavesti Brame (prazavest),
ČRNI GANEŠ: pomoč Šivi.«
Zakaj naj bi v sebi in ljubezni iskali neko novo dušo, neko višjo zavest od svoje človeške?
»Ker iščemo možnosti, ki jih človeška zavest ne vidi. Človeška zavest je omejena v delovanju, ker je postavljena v prostor in čas. Prostor in čas sta ovira v ljubezni, ne življenju. Ker ne vidimo prejšnjih življenj, in ne vidimo, kdo je že bil naš partner, in ne vidimo, zakaj ta partner ni pomemben za našo ljubezen. Partnerji, ki pridejo prvič v naše življenje, so pomembni samo za življenje, ne ljubezen.«
Če rastline in živali zaznavajo človeka, zakaj človek ne zaznava duš in ostalih višjih bitij?
»Ne zaznavajo, za žival je človek druga žival, za rastlino je človek druga rastlina.«
Ali tudi mi vidimo višje razvita bitja kot ljudi?
»Da. Višje razvita bitja nosijo sekvenco življenja, naš razum jih zazna kot ljudi in jih obleče v obleko, ki nam nosi sporočilo. Bitje nosi sporočilo, zato ga naša zavest opremi z videzom, ki je del sporočila.«
In kadar so lepo oblečeni, so angeli, Mojstri, je sporočeno...
»Da. Kadar so berači/brezdomci, so to isto. Zelo lepo oblečeni nam sporočajo, da smo na pravi poti. Berači nam sporočajo, da smo se izgubili v iskanju moči. Če se pojavijo kot verniki druge vere (npr. muslimani), nas prosijo za pomoč in sodelovanje.«
Ali se lahko v človeški obliki pojavi tudi Oče, ki ljubi (in Mati, ki ljubi)?
»Da in ne. Da, če ni drugih možnosti, kot najbolj nemočen med nemočnimi. S tem želi sporočiti, da je naša moč nepomembna.«
Kako lahko prepoznamo bitje, ki je človeško samo na videz?
»Poveže nas s seboj, in dobimo sporočilo, in to sporočilo znamo sprejeti, ga razumemo, če smo dovolj ponižni.
Njihovo materijo napravijo naše zaznave, dejansko ne obstaja. Materijo določajo koordinate časa in prostora, izven tega časa in prostora je materija drugačna. V vedno naprednejšem prostoru so bitja.«
Ali je ljubezen odnos?
»Odnos je iskanje sebe v drugem, kar iščemo vsi. Vendar eni iščejo potrditev sebe v drugem, drugi pa smisel sebe v drugem.«
Ali je ljubezen tudi odnos do sveta, stvarstva?
»Odnos z idejo, tudi kadar se ne ukvarjamo s predmeti, je predmetnost. Ideja je lahko oblika, lahko je vsebina.«
Kako moški srčni spol potrjuje sebe v drugem?
»Jaz sem,
ker si ti del mene,
ki me osmišlja.
To je odnos, ki ni več odnos, ampak jaz v obeh. Mejo odnosa postavlja nevarnost.«
Kako ženski srčni spol osmišlja sebe v drugem?
»Jaz sem,
ker si ti drugi del, ki me potrdi,
ti nisi del mene, me lahko potrdiš.
Mejo odnosa postavlja varnost.«
Zdi se, da so bistvene razlike med tem, kakšen odnos do drugega ima moški srčni spol in kakšnega ženski...
»Da:
- MOŠKI SRČNI SPOL 9 – odnosnost brez meja, drug človek je potrditev mene, ker je v meni:
Jaz sem, ki sem,
tudi če ni življenja (materije),
ker imam odnos v sebi.
- ŽENSKI SRČNI SPOL 8 – odnosnost z mejo, drug človek je potrditev mene, ker je izven mene:
Mene ni,
če ni tebe.
- MOŠKI SRČNI SPOL 7 – predmetnost z mejo, jaz sem v tebi in jaz sem v ideji:
Mene ni,
če ni tebe
in ni idej.
- ŽENSKI SRČNI SPOL 6 – predmetnost brez meja, jaz nisem v tebi in jaz nisem v ideji:
Jaz sem, ki sem,
tudi če ni ljubezni,
ker imam sebe
(ker sem materija).«
Ali dušni pari 9–8 premagujemo razliko v odnosu do drugega enako kot dušni pari 6–7?
»6 in 7 iščeta drug v drugem ponižnost do življenja in ljubezni, 9 in 8 iščeta drug v drugem ponižnost do ljudi in Boga.«
Ali je zavest najine skupne duše sposobna nevtralizirati nasprotne sile najinega moško-ženskega odnosa 9–8?
»Odnos je pomoč ljubezni, ni ljubezen pomoč odnosu.«
Kako si lahko pomagava v odnosu?
»Da poiščeta sebe v drugem kot ljubezen, ne kot moč. Iščita ljubezen, ki je že prisotna, ne ljubezen, ki bo komaj nastala.«
Ali velja to tudi za odnos drugih dušnih parov v ljubezni?
»Da.«
Kaj pa je morda značilnost samo najinega odnosa v ljubezni?
»Da, ti iščeš v Markotu ljubezen do Ganeša in Očeta, ki ljubi, on išče v tebi ljubezen do otrok in ljudi, ki je dušna, ne človeška. To je združevanje v skupni ljubezni, ne odnosu. Sila ljubezni je samo pomoč zavesti ljubezni, ne obratno.«
Kako lahko ljubezen sploh zaživi v materialnem svetu, kjer nam je najpomembnejše preživetje, kajne?
»Zavest ljubezni najde pot v materijo preko sile, ki je sveta, ni prasila. Prasila je pomoč zavesti materije, ko še ni zavesti ljubezni ali zavesti življenja, je samo zavest materije. Zavest materije nastane kot ionizacija.«
Ali lahko človek ustvari novo materijo?
»Ne, le preoblikuje. Masa je posledica gorenja ionskih vezi v atomu. Ionski delci nosijo toploto v prostor in pomagajo drugim delcem, da se gibljejo hitreje ali počasneje.
ZAVEST → SILA → MATERIJA → SILA → ZAVEST
Meri se količina prisotnosti treh stanj: (1) ali je več sile, (2) ali več zavesti, (3) ali več materije (sile).«
Kdaj zavest postane sila?
»Ko želi izven sebe spoznati sebe. Sila iskanja enosti, ki ni enost, je gonilo obstoja. Ker je enost kamen, voda, zrak, če ni ogenj. Gorenje je najmočnejše preobražanje.«
Zakaj kamen, zakaj ne zemlja?
»Kamen nima zraka in vode, zemlja ima, zemlja je kamen, voda, zrak, ni osnovni element – ni enost. Voda, zrak, kamen, ogenj, to je enost v obliki in vsebini. Kemijski element je najmanjši delec vsebine, ionska vez H2O da obliko. Kamen – trdna snov, zrak – plinasta snov, voda – tekoča snov, osnovni delci določajo hitrost gibanja vsebine.«
Kdaj lahko kamen, voda ali zrak zagorijo? Ko se kamen drgne ob kamen, ko se voda drgne ob vodo, ko se zrak drgne ob zrak?
»Ko se premikajo plasti ena ob drugi. Vulkan – kamen gori; strela – zrak gori, ali gori voda. Ogenj je gorenje ionskih vezi zaradi nasprotnega premikanja iste snovi. Les gori, ker je vse troje. Ker premikanje v nasprotni smeri je ustvarjanje napetosti, napetost trga vezi vsebine (ionske vezi), kar da silo – ogenj. Ogenj je svetloba in toplota, sila nastane v enosti.«
Zakaj se ista snov premika nasprotno?
»Zaradi dodajanja ali odvzemanja toplote. Ogenj je svetloba plus toplota, to sta nosilca zavesti.«
Kaj je sila v zavesti in kaj sila v materiji?
»Sila v zavesti je težnja po obliki, eno ni eno. Sila v materiji je težnja po vsebini, ki naj bo voda, zrak, kamen.«
Kako je nastala zavest materije?
»Zavest zavesti da silo, ker čim je eno, je tudi dvoje. Sila v zavesti išče silo sile – to je materija. Sila išče isto obliko v sili – to je vsebina.«
Kako nastanejo voda, zrak, kamen?
»Kamen je najpočasneje gibanje zavesti, mnogo karme – mnogo sile, je zavest, ki upočasnjuje svoje gibanje, ker je odmaknjena od svojega središča. Zrak je plinasto stanje, ni nujno kisik, dihamo lahko tudi dušik, dih plus kisikje človeška zavest, dih plus dušik je dušna zavest.
OGENJ je zavest središča, ki ima svetlobo in toploto svoje zavesti.
KAMEN je zavest karme.
VODA je zavest Mojstrov karme.
ZRAK je zavest človeštva.
ZEMLJA ima zavest matere.
LUNA ima zavest usode nedokončanih nalog Mojstrov karme.
SONCE ima zavest otroka.
SATURN ima zavest očeta.
JUPITER ima zavest razvoja.
MARS ima zavest gospodarja človeške moči.
MERKUR ima zavest sebe.
VENERA ima zavest človeške sreče.
PLUTON ima zavest skrivnosti kot razvoja, ne pomoči.
NEPTUN ima zavest iskanja pravil.
URAN ima zavest prošnje in zahvale.«
Ali sama ionska vez ni že materija?
»Vez, odnos pomaga materiji, ne zavesti. Zavest je iskanje sebe v drugem.«
Ali tudi logosi iščejo sebe v drugem?
»Da.«
Ali je zavest eno, ki išče eno?
»Da.«
Kaj je zavest ljubezni?
»To je pomoč zavesti, da najde sebe v drugem. Ker samo tako lahko nastane eno kot celota, ki je sama sebi dovolj.«
Ali je to konec, vse, kar moramo vedeti o ljubezni?
»Ne, to je struktura/oblika. Struktura plus vsebina je pomembna, ljubezen v obliki in vsebini.«
Zakaj je najpomembnejša prav ljubezen?
»Ker daje moč v nemoči, ker daje mir v nemiru, ker daje rešitev, če ni rešitve, ker najde srečo v nesreči, ker najde konec, ko ni konca in začetek, ko ni več začetka. Samo ljubezen je neskončnost v neskončnosti.«
Ali je takšna neskončnost tudi v sili (perpetuum mobile)?
»Da, če sila sledi zavesti. Človek v perpetuum mobile želi, da sila sledi sili. Ne, sila ne sledi sili, sila v sili razpade v materijo, ne novo silo, materija je sila v enosti drugih zavesti.«
Kako naj človeštvo pridobiva energijo za delo?
»Premikanje v enosti je največja energija. Človek je omejen v prostoru in času, v vesolju je več energije.«
Kaj delava narobe z dušnim partnerjem, da se pogosto spreva, čeprav se ljubiva?
»So moški in ženske, ki iščejo sebe kot gospodarja, ne duše. Iščita ljubezen, ki je edini pravi gospodar, in pomeni biti ponižen do bitja, ne njegovih besed.
On ima težave kot moški, ki ni potrjen od drugih, ki imajo moč, ne tistih, ki so sami nemočni. Ti imaš težave kot mati, ki ni potrjena, ker hočeš biti več kot mati, ti si mati in oče istočasno (neguješ + pričakuješ). Ne moreš biti oboje, ker še nisi enodušno bitje.
On hoče biti občudovan v moči, ne nemoči. Kako je ravno to narobe na celem svetu! Moški in ženska nista sili, ki se uničujeta, sta sili, ki se dopolnjujeta v ljubezni, ne v moči. Moč je za življenje, ne ljubezen.
On hoče dominirati kot gospodar moči, ker ni gospodar ljubezni. Gospodar ljubezni išče nemoč, ne moč. Naj se vpraša:
'Kje v ljubezni sem nemočen, da zdaj iščem življenjsko moč?'
Če nemoč v ljubezni spremenimo v moč v življenju, smo prišli do razkroja med spoloma. Tukaj postane moški v življenju močnejši in izgubi ljubezen ženske. Ženska ne občuduje moči v življenju, ženska občuduje moč v ljubezni. Moč v ljubezni je več kot moč v življenju.«
Kaj je moč v ljubezni?
»Moč v ljubezni je, ko smo ljubeči v besedi in dejanjih, ko drugi ni. V odnosu po sili, karmičnem odnosu in s sorodno dušo prinese obilje v življenju in ljubezni, v dušnem odnosu pa razvoj, ki presega vse molitve, mantre, prošnje.«
Kako naj moč v življenju zamenjam z močjo v ljubezni?
»Vprašaj se:
'Za kaj se bom odločil, za moč življenja ali moč ljubezni?'
Moč življenja razdružuje, moč ljubezni združuje.«