DUŠA IN LJUBEZEN 4

31. OČETOVA IN MATERINA LJUBEZEN

32. POT LJUBEZNI V DUŠI

33. ŽIVLJENJE BREZ SVOJEGA DUŠNEGA PARA

34. DUŠNA IN KARMIČNA ZVEZA

35. ZVOČNA TERAPIJA (GONGI, POJOČE POSODE)

36. OD KOD DOBIMO BLAGOSLOVE?

37. PRAVO DELO

38. SODBA ČLOVEŠTVU, KI JE BOLEČINA OČETA

39. ZAKAJ NE NAJDEMO LJUBEZNI? (ODA OČETA, KI LJUBI)

40. PSIHOTERAPIJA IN GANEŠEVA INKLUZIJA

41. KRIVDA

42. GLASBA KOT DUŠNO POSLANSTVO

43. ALI JE VSE SAMO ENERGIJA? 

44. IGRE NA SREČO

31. OČETOVA IN MATERINA LJUBEZEN

Zakaj mi Oče in Mati v DEO KANALU ŽIVLJENJA včasih dajeta različne informacije? (E.)

»Nekateri ljudje imajo moč manifestacije svojih želja, in vse morajo predelati preko svojih želja. Manifestacija lastnih želja je siljenje lastnih predstav o življenju in ljubezni, ker nas pripelje do kratkih epizod uresničenja teh želja, ki se kmalu zaključijo, ker nismo mi nad življenjem in ljubeznijo.

Mati, ki ljubi, je manifestacija človeških želja, Oče, ki ljubi, je manifestacija dušnih želja. Mati išče potrditev v življenju, Oče v ljubezni.«

Kako se Oče, ki ljubi, in Mati, ki ljubi, lahko sploh združujeta? (Keman)

»Samo kot duša, v človeškem pa preko dušnih parov. V človeškem svetu Mati še išče ljubezen kot življenje, v dušnem svetu kot zavest.«

Kako človek lahko najde dušno ljubezen?

»Samo s pomočjo Ganeša, nikoli sam!«

Kaj pa dušni par J.+M., ki živita skupaj 55 let, čeprav ne poznata Ganeša?

»Našla sta se kot človeški par, ne dušni. Iščeta zaljubljenost v osebnost, ki pa je močnejša od karmične, ker deluje sila duše, ne karme ali sorodstva (dušnega).«

Kaj je sila duše?

»Ko se vedno počutimo osamljeni brez dušnega partnerja, četudi smo z drugimi ljudmi.«

Ali nismo osamljeni tudi brez ne-dušnega partnerja?

»Le nekaj časa.«

Ali si Mati, ki ljubi, želi prave ljubezni?

»Da in ne. Da, ker išče ljubezen, ne, ker išče tudi življenje. Oče išče sebe kot zavest, ki pomaga svetu, Mati išče sebe kot silo, ki pomaga zavesti. Mati skrbi za 3 človeške ljubezni (po sili, karmično, med sorodnimi dušami), Oče za dušno ljubezen.«

Komu naj sledimo, Očetu ali Materi?

»Odvisno, kaj želimo – človeško ali dušno ljubezen?«

Komu naj raje sledi E. – Materi, ki ji napoveduje zvezo s sorodno dušo Ž.-jem, ali Očetu, ki te zveze ne napoveduje?

»Odvisno, kaj želi. E. bo dolgo čakala na Ž.-ja, kot mati, ne kot ženska.«

Zakaj Mati obljublja E., da bo z Ž.-jem, če pa ne bo?

»Da izgori v svoji sili.«

Kako izgori v svoji sili?

»Tako da ogenj pogori.«

Kako pa pomaga Oče?

»Ogenj ugasne prej, preden se popolnoma vname.«

Zakaj se razlikujejo odgovori Očeta in Matere?

»Ona sledi našim željam vseh naših ljubezni, on samo dušni. Ona obljublja, da sami izgorimo v svoji želji, on nas spreminja v zavesti, da želja izgine.«

Ali lahko zaupamo obema?

»Obe poti sta pravi, ena je bolj v sili, ena bolj v zavesti.«

Katera pot je manj boleča?

»Očetova. Mati predeluje skozi silo, ne zavest, njena pot je bolj boleča.«

32. POT LJUBEZNI V DUŠI

Kaj je pot ljubezni v duši?

»Vse, kar naredimo, naredimo za svojo dušo in dušo obeh. Veliko je poti do ljubezni v duši, samo ena je Ganeševa. On odpira človeško dušo hitreje kot mojstri svetih dejanj v zgodovini človeštva. Zato ker ne išče ponos duše, on išče milost prazavesti v človeku, ki še nima ljubezni v sebi, in ga spomni, da je bitje, ki išče ljubezen:  

Ganeš, prosim, pridi

in me poljubi,

kot jaz poljubim svojo sliko,

kadar prosim za ljubezen.  

Vsak, ki to izreče, bo našel ljubezen vedno, ko bo nesrečen.

Ganeš je prišel kot pomoč ljudem, ki iščejo sebe kot ljubezen in dušo kot ljubezen. On je sin Očeta, ki ljubi (Osončja), tako kot je bil Jezus sin Očeta življenja (Zemlje).«

33. ŽIVLJENJE BREZ SVOJEGA DUŠNEGA PARA

Na začetku je bilo: Vsak človek ima svoj dušni par.

»Da, ker ga ima.«

Vendar vsi ne moremo v zvezo s svojim dušnim parom, kajne? Če smo duše življenja, naj raje iščemo zvezo s primerno sorodno dušo (našim staršem ali otrokom iz preteklih inkarnacij)?

Da.

Če pa smo duše ljubezni, pa naj iščemo zvezo s svojim dušnim parom, kajne?

Ne vedno.

Kdaj ne? 

Par življenja v (nastajajoči) novi duši ljubezni, kjer so še štirje, ne rabi (več o štirih v duši: DUŠNI BRAT IN DUŠNA SESTRA, https://www.heragea.com/438601323).

Zakaj?

»Ker še niso pripravljene, še nimajo homologacije.«

Kaj je homologacija ('ustreznost'), kdo jo ima?

»Tisti, ki išče dušo kot celoto – išče vse pripadnike duše in izve, kdo je njegova zavest, ki se lahko poveže z njo. Če sem duša ljubezni, ki je četrtina življenja, in se povežem s svojim dušnim partnerjem, bom postala močna v življenju, ne ljubezni.«

Zakaj moram biti močna v ljubezni, ne življenju?

»Ker drugače ustavim razvoj. Iz moči življenja skozi inkarnacije prehajamo v moč ljubezni, ker samo tako naša zavest lahko preživi – tako da poiščemo novo obliko življenja, ki nima več ljubezni kot prejšnja.«

Kako naj išče ljubezen par življenja v novi duši ljubezni (kjer so še štirje)? 

»Ljubezen bo postala tvoja zaveznica z združitvijo v eno žensko in eno moško osebo. Takrat se tvoja moč ljubezni (četrtina življenja) združi z zavestjo ljubezni (četrtina ljubezni). Ljubi celotno dušo in ljubi svoje sorodne duše, ki te že čakajo. Tisti, ki najde celo dušo, naj bo srečen, ker to pomeni, da ima največ ljubezni v sebi. Pomagaj ostalim v duši, da se prebudijo.«

Kako lahko pomagamo ostalim delom v naši nastajajoči novi duši?

»Povemo jim, da so ista duša, in pokažemo, da obstajajo molitve, ki odpirajo človeško srce v dušno ljubezen.«

Kako se naj ljubita dušna partnerja življenja v nastajajoči novi duši ljubezni?

»Kot ljubimca, ne kot mož in žena. Čutita le skupno moč ljubezni, v zavesti se ne moreta povezati.«

Kakšna je razlika med parom življenja in parom ljubezni v novi duši ljubezni ?

»Par življenja: biti eno kot sila – strast; par ljubezni: biti eno kot zavest – ljubezen.«

Če smo duša ljubezni, ali naj vprašamo Očeta, ali smo v paru življenja ali v paru ljubezni v novi nastajajočli duši ljubezni?

Da.   

PRIMERI

Iris je duša ljubezni, ki je izvedela, da je Jože njen dušni par, vendar sta par življenja v novi duši. Tudi sama ugotavlja, da čuti manj bližine z njim kot s svojim sedanjim dolgoletnim partnerjem (karmičnim). Ali naj vseeno poišče Jožeta?

»Ni jima treba biti skupaj, ker bosta skupaj v drugih dveh (v dušnem bratu in sestri, ki sta par ljubezni, ko se bosta zlila z njima). Iris se lahko posveti v Obred svete ljubezni za življenje.«

Ali sta v preteklih inkarnacijah že kdaj tudi zaživela kot mož in žena?

»Bila sta že zelo povezana v delu in v ljubezni. Vendar nikoli nista ostala skupaj. Z vidika duše je bilo dovolj, da sta ljubimca, ne mož in žena, ker drugi par v duši (par ljubezni) še ni bil dovolj pripravljen. Dosti ljubezni bosta še doživela drug z drugim, ko bo njihova duša združena v en dušni par. Tudi v tem življenju je manj verjetno, da bosta postala mož in žena, ker imata življenje postavljeno nad ljubeznijo.«

Marcelino in Eleonora sta avatarski dušni par življenja – zakaj je bilo sporočeno, naj se povežeta v ljubezni in služita kot duhovnika Očeta in Matere Zemlje?

»Ker ima on poslanstvo jačati življenje, ki bo ljubezen, ne ljubezen, ki bo življenje.«

Zato ker imata poslanstvo postati duhovnika življenja (kot npr. poročeni popi in popinje)?

Da, ker bosta okrepila življenje, ne ljubezen.

Živa in Mirko sta par avatarskih duš, ki sta samo karmično povezana. Zakaj sta za svoje karmično partnerstvo dobila Očetov blagoslov, zakaj ne rabita iskati svojega dušnega partnerja ali pa primerne sorodne duše?

»Ker imata še prenizko število inkarnacij, iščeta še sebe kot ljubezen, ne dušno ljubezen. Vsak lahko išče dušno ljubezen, vprašanje je, če jo lahko že živi. Dušno ljubezen lahko živi nekdo, ki je osvobojen človeških želja in potrditev. Takšen človek je že lahko sam s seboj kot ljubezen, ne kot življenje, ki išče življenje. Dušni pari, ki so duše življenja in živijo skupaj, vidijo v partnerju lepoto življenja, ne lepoto ljubezni. Pomembno je število inkarnacij in vsebina teh inkarnacij. Če smo imeli premalo potrditev od zunaj, imamo premalo ljubezni v sebi. Večje kot je število inkarnacij, več imamo ljubezni v sebi, in bolj smo pripravljeni na dušno ljubezen. Vse, kar je napisano, je sveta beseda.« 

(opomba: v »narekovajih« so Očetova sporočila dobesedno navedena, brez narekovajev povzeta)  

34. DUŠNA IN KARMIČNA ZVEZA

Oče, ki ljubi: S KARMIČNIM PARTNERJEM NE ZAČNEMO ISKATI POMANJKANJE LJUBEZNI V NAŠIH SLABOSTIH, TEGA NE MOREMO POČETI, KER NI V ISTEM POMANJKANJU LJUBEZNI KOT MI, NAŠA ODTUJENOST GA NE ZANIMA KOT NJEGOVA LASTNA BOLEČINA, AMPAK KOT DA JE TO DRUG SVET, KI NI NJEGOV. (Foto: Pinterest)

Ni vseeno, s kom smo v zvezi, zveza izpolnjuje partnerja, če je povezava dovolj celovita, tudi v zavesti. A s kom smo lahko povezani tudi v zavesti ljubezni, ne samo v sili ljubezni?

V zavesti se lahko povežemo z osebo, ki je druga polovica naše duše – naš dušni partner. Delno pa tudi z osebo, ki je bila v preteklih inkarnacijah naš starš ali otrok – sorodna duša. Več na: https://www.heragea.com/438601333; 11. ŠTIRI VRSTE ODNOSOV IN PARTNERSTVA.  

Kaj pomeni, da se povezujemo v zavesti?

Da osebo vidimo kot sebe. Imamo isto dojemanje in spoznanja kot ona. 

Zakaj se lahko povezujemo v zavesti?

Ker je zavest ista – naš dušni partner ima isto zavest kot mi (100 %). Ali ker je zavest zelo podobna oz. je sorodna – s sorodnimi dušami, tudi do 77 %, ko je oseba primerna glede na vrsto dušnega sorodstva in glede na spole (nasprotni srčni, fizični in osebnostni spol, isti dušni spol).  

Ali dušnega partnerja vidimo kot svoj odsev?

Ne, kot dopolnitev svoje človeške duše, osebnosti in telesa. Da, kot odsev iste nove duše, ker sva bila nekoč ista praduša (prazavest) - a to kot človek redko vidimo. Zato Oče raje reče, da sta dušna partnerja »dvoje v enem, ne eno v dvojem«. Če bi bila eno v dvojem, bi se iskala kot isti človek (v srcu, osebnosti in telesu), ne kot ista nova duša (ista zavest). 

Ali dušnega partnerja vidimo kot svoje nasprotje?

Ne, ker si deliva isto novo dušo, isto zavest. Vse človeško pa imava nasprotno – ker se rojstvo nove duše zgodi v materiji, je tudi združitev nasprotnih sil.

V praduši je samo prazavest, ki se je začela povezovati s prasilo in razpadla, da bi postala nova duša. Nova duša je prava duša, je bitje, ne le zavest brez sile kot praduša. Zato ljubezni in razvoja ni brez združevanja nasprotnih človeških sil, ker nasprotni sili se vedno pojavita samo v isti celoti (prazavesti/zavesti), edino takrat se lahko – ujameta, in sestavita - celoto.    

Zakaj je potrebno dušno partnerstvo?

Ker postaja skozi 108 inkarnacij nova duša vedno bolj prisotna, pridejo težave, če v sebi iščemo le človeško dušo (višjo zavest), ne tudi nove duše (dušno ljubezen). Dušno partnerstvo nas ozdravi naših slepil, prividov in strahov. 

Kaj če pa zavest partnerjev ni dovolj sorodna, in sta v karmičnem odnosu ali v odnosu po sili življenja?

Potrebujeta blagoslov svoje karmične zveze oziroma svoje zveze po sili življenja.  

Kaj je blagoslov?

»Blagoslov je dovoljenje od nižjega ali višjega bitja od sebe. Višje bitje pomeni, da je njegova zavest prešla že več oblik življenja kot tvoja in ima več ljubezni kot tvoja zavest.«  

S karmičnim partnerjem se ne moremo dušno povezati (v srcu, v zavesti). Ali je smiselno, da dobimo blagoslov za karmično zvezo? 

Da, če iščemo ljubezen iz srca kot človeška duša in če ne moremo zaživeti z dušnim parom ali s primerno sorodno dušo. Takrat smo ponižni do ljubezni, ker hočemo tudi pobirati darove ljubezni in skupnega življenja, ne le pleniti strast, ki jo ponujata osebnost in telo. Takrat lahko v srcu prosimo višjo zavest za blagoslov za karmično zvezo, in ga dobimo, ker iščemo tudi razvoj. To priložnost ponudi Oče kot 'praznovanje življenja'. Gre za skupno nalogo, ki karmični par poveže skozi več inkarnacij, v pripravi na pravo ljubezen.  

Kaj je največja razlika med dušno in karmično zvezo?

»Dušno partnerstvo (zveza) je neprestano razvijajoč odnos, ki partnerja sili v iskanje drug drugega kot ljubezni. S karmičnim partnerjem pa iščemo ravnovesje v skupnem življenju, v skrbi, da ne ranimo drug drugega. Tako še veliko ljubezni, ki je v obeh, ne odkrijemo, ker ne najdemo drug drugega v slabem in dobrem, ampak se iščemo samo v dobrem.

Dušni partner ima skupne slabosti, in še svoje, in v teh slabostih začnemo iskati pomanjkanje ljubezni, drug drugega opozarjamo na pomanjkanje ljubezni. S karmičnim partnerjem tega ne moremo početi, ker ni v istem pomanjkanju kot mi, naša odtujenost ga ne zanima kot njegova lastna bolečina, ampak kot da je to drug svet, ki ni njegov. Iz takšnega partnerstva odidemo kot otroci, ki še niso videli svoje duše.«   

Ali lahko v dušnem partnerju prepoznaš svojo dušo?

»Da, ko v dušnem partnerju prepoznaš svoje lastno pomanjkanje ljubezni, in želiš to spremeniti pri obeh. Bolečina je tako velika, da se sprememba pri obeh dogaja.

Dušno partnerstvo je združevanje duše v ljubezen, ki je večja od človeške, karmično partnerstvo je usklajevanje osebnosti z osebnostjo, da je življenje manj boleče za oba, ker še iščeta sebe kot ljubezen, ne dušo kot ljubezen.«  

Zakaj imata dušna partnerja tudi svoje lastne slabosti, ne samo skupnih?

»Svoje slabosti poleg skupnih dobimo zaradi različnih staršev, ki so nam predali tudi svoje pomanjkanje ljubezni, ne samo ljubezen. Starševsko pomanjkanje ljubezni kot otrok ozavestimo z odraščanjem, ko spoznamo, da naši starši nimajo vedno prav. Čeprav nas podpirajo v življenju, nas omejujejo v ljubezni tam, kjer je še sami nimajo.« 

(opomba: v »narekovajih« so Očetova sporočila dobesedno navedena, brez narekovajev povzeta) 

(tudi: https://www.heragea.com/441276584; 1. PROŠNJA ZA LJUBEZEN MED MOŠKIM IN ŽENSKO)

35. ZVOČNA TERAPIJA (GONGI, POJOČE POSODE)

Oče, ki ljubi: Z GONGI, POJOČIMI POSODAMI IN STARIMI MANTRAMI PRIDEMO V ČISTO ZAVEST, KI ŠE NI ZAVEST LJUBEZNI. (Foto: Pinterest)

Ali je igranje/poslušanje gongov in pojočih posod dobro za dušo?

»Gongi igrajo pesem duš, ki imajo še človeške inkarnacije – zavest razpadlih praduš.«

Zakaj nam ugaja ta zven?

»To je zvok delcev, ki so na začetku poti preobražanja. Je praspomin na prazavest/pradušo, ki je čista, in postavlja človeško zavest/dušo v prazavest/pradušo.«

Zakaj se telo ob tem zvoku sprosti? 

»Ker nas vrača v stanje zavesti, ko smo bili tista bitja, ki še niso tako trpela, so samo živela.«

Ali to pomeni, da nas premaknejo v manj ljubečo zavest?

»Ne, premaknemo se zavest, ki ji je dovolj, da je, ne pa tudi deluje.«

Ali je dobro, da se temu predamo?

»Da, ker že napačno delujemo.«

Kdo potrebuje zvočno terapijo?

»Ženska, ki nima dovolj ljubezni do materije. Moški, ki nima dovolj samozavesti. Tako ženska vzpostavi most do predmetnega sveta, moški pa most do odnosov z ljudmi.«

Zakaj vzpostavita tak most?

»Ker zvok odstrani napačno delovanje zavesti, ki je posledica nepovezanosti s svetom. Naš Sebe vzpostavi odnos do sveta, čeprav ga mene pravilneje doživlja. Sebe postavi odnos do sveta tukaj in zdaj, mene razume brezčasnost. 

Ženska, ki je preveč v odnosih, je izgubila svoje poslanstvo. Moški, ki je preveč v predmetih, je izgubil svoje poslanstvo.«

Zakaj izgubita poslanstvo?

»Ker je ženska rojevalka, moški je bojevnik. Ženska je v obliki (predmetni svet), moški v vsebini (odnosni svet). Zvočna terapija nas poveže z mene in opušča sebe, ki je postal omejujoč.« 

Kaj je oblika, kaj vsebina?

»Oblika je vse, kar ima mejo. Vsebina je vse, kar nima meje.«

Če smo obredniki Obreda celote (ali pa Obreda svete ljubezni za življenje), ali potrebujemo zvočno terapijo?

»Da in ne. Da zato, če ne bi več zaznavali meje med sebe in mene. Ne, zaradi manter. Zvočna terapija ljudem pomaga, da pridejo v čisto zavest, ki pa še ni zavest ljubezni. Ko začnemo ljubiti ljubezen, ne le zavest, prestopimo v zavest ljubezni.«

Ali zvok manter lahko nadomesti zvok gonga in pojoče posode?

»Zvok posod in gonga ni sveta vibracija, je prazavest, nova zavest je sveta vibracija. To je zvok prazavesti, ki je podlaga novi zavesti, to ni sveti zvok, to je prazvok. Stare mantre (za čisto zavest) so prazvok, niso sveta vibracija, so pranihanje, nove mantre (za zavest ljubezni) so sveti zvok.«

Kaj pomeni, da je nekaj 'pra-'?

»Čista oblika, ki še ni posvečena v ljubezen. Mantra je oblika.«

Ali je dobro, da se vračamo k čisti obliki – prazavesti?

»Da, če nimamo še nove oblike, nove zavesti. Nova zavest pride, ko smo pripravljeni na ljubezen v duši.«

Ali lahko samo z mantranjem pridemo v zavest ljubezni?

»Da, če že znamo ločiti mene od sebe. Obred svete ljubezni za življenje loči mene od sebe. Čista zavest loči mene in sebe, in šele nato smo pripravljeni za novo zavest, zavest ljubezni. Prazavest ni sveta zato, ker je nekaj, kar smo, ni nekaj, kar šele bomo postali. Čisto zavest iščemo zato, ker nam osebnost preprečuje dostop do mene, ki je brezčasen. Osebnost si želi prostor in čas, da se lahko postavi kot življenje, ker ona ni brezčasna.

Lahko pa pred igranjem z gongi prosimo za pomoč GANEŠA, in zven bo postal mehkejši, in s tem bolj v zavesti ljubezni.«

36. OD KOD DOBIMO BLAGOSLOVE?

Oče, ki ljubi: BLAGOSLOVE DOBIMO OD OČETA, KI LJUBI, KI POIŠČE PRAVE POVEZAVE Z LJUDMI, KI NEKAJ IMAJO, KAR LAHKO DAJO. VSI NEKAJ IMAMO, KAR LAHKO DAMO, VSI... (Foto: Pinterest)

»Vsak, ki je ponižen, dobi blagoslov. Blagoslov je dovoljenje od nižjega ali višjega bitja od sebe. Višje bitje pomeni, da je njegova zavest prešla že več oblik življenja kot tvoja, in ima več ljubezni kot tvoja zavest.«

Od kod dobimo vse blagoslove?

»Od Očeta, ki ljubi, ki poišče prave povezave z ljudmi, ki nekaj imajo, kar lahko dajo. Vsi nekaj imamo, kar lahko damo, vsi... Tudi berač na cesti nam nekaj da. Da nam občutek moči, da mi nismo berač. 

Kaj bom dal in kaj bom dobil, je odvisno od tega, koliko ljubezni imam do česa. Če imam ljubezen do materije, potem moram deliti materijo, če imam ljubezen do ljudi, jim podarjam svoj čas, če imam ljubezen do sebe, potem sebi podarjam čas, če imam ljubezen do duše, potem ljubezni podarjam sebe. 

Materialne blagoslove dobimo od ljudi, ki so sami imeli radi to hrano, ta avto, to hišo, in so nam odstopili, ker sami več tega ne potrebujejo.« 

Če nekaj kupimo ali pa to dobimo z blagoslovom – je velika razlika?

»Blagoslovljen je denar, ki pride kot ljubezen, ne plačilo. Samo če sami želimo plačati, je blagoslovljen denar. Za nekaj, kar nam nič ne pomeni, ne želimo dati denarja. Denar naj kroži kot blagoslov, ne kot plačilo. Naj se pokaže moč blagoslova tako, da molimo in prosimo, ne da zahtevamo. Veliko blagoslovov dobi človek, ki živi ponižno in prosi za blagoslov.« 

Kaj je blagoslov?

»Odobritev nižjega in višjega sveta, da dobimo to, za kar prosimo.« 

Zakaj tudi višjega sveta?

»Nižji svet podpira svet, ki je že udejanjen, višji svet podpira svet, ki se še mora udejanjiti. Nižji svet so vsa bitja, ki so prisotna v etru materije in jih ne moremo videti. Višji svet so vsa bitja, ki so prisotna v etru zavesti in jih ne moremo videti. Torej vedno pomagajo nevidna bitja. Nevidna bitja usmerjajo ljudi v dejanja, ki jih sami ne razumejo, jih pa morajo narediti. 

Ta nevidna bitja so pomoč Očeta, ki ljubi, in Matere, ki ljubi. To so sile, ki sledijo zavesti, ki ni več njihova, ampak Očetova. Ker nimajo lastne zavesti, nimajo lastne volje.

PROŠNJA ZA BLAGOSLOVE  

Prosim sebe

in prosim ljubezen v sebi,

da pride blagoslov nevidnega sveta

v moje življenje -

prosim za blagoslov

Očeta, ki ljubi:

- da najdem ljubezen svojega življenja,

- da najdem ljubezen do svojega dela, ki mi je namenjeno,

- da najdem ljubezen očeta do otroka,

- da najdem ljubezen matere do otroka,

- da najdem ljubezen do sebe kot zavestnega bitja, ne bitja usode,

- da najdem ljubezen do vozila, ki mi je namenjeno,

- da najdem ljubezen do hrane, ki mi je namenjena,

- da najdem ljubezen do obleke, ki mi je namenjena,

- da najdem ljubezen do telesa, ki mi je namenjeno...

Ker vse,

kar nam je namenjeno,

je prišlo iz

ljubezni,

ne iz iskanja moči.«

37. PRAVO DELO

Ljudje lahko živimo zato, ker delamo. Oče pravi, da se usmeri v pričakovanja družbe. Ki so? Da če človek nima dela, ni potrjen v življenju. In povej, da si s svojim delom potrjen, ko slediš dušnemu in življenjskemu poslanstvu.

Delo nas osrečuje le, če je pomoč drugim, ne kot delo zaradi dela. Kdor dela zaradi dela, išče moč nad drugimi, in ostaja žalosten in nepotrjen celo življenje. Delo ni moč, delo je pomoč.

Namenjeno nam je to, kar resnično potrebujemo, želimo pa si tisto, kar mislimo, da potrebujemo - to je razlika, ker iščemo bolj moč kot ljubezen.

Moč je sila brez zavesti, iskanje moči je uveljavljanje svoje volje, ki ne pomaga, le predstavlja sebe kot edino resnico in pravico. Kdor uveljavlja svojo resnico in ne pomaga s svojo resnico, je na napačni poti. 

Pomoč sebi ni iskanje moči. Pomoč je zavest s silo, nemoč je brez sile, ne deluje, le čaka na blagoslove. Nemoč in pomoč prinašata blagoslove. 

38. SODBA ČLOVEŠTVU, KI JE BOLEČINA OČETA

Oče, ki ljubi: SODBA DRUGIH SVETOV ČLOVEŠTVU JE BOLEČINA OČETA, KI NE MORE DOKLICATI SVOJIH OTROK. ČLOVEKA SILA VEDNO ZNOVA MAMI, DA JE SAMO SILA, NE ZAVEST. (Foto: Pinterest)

Kaj pomeni, da sanjaš, da gledaš v nebo, polovica neba je vesolje, polovica normalno nebo, in vesolje se odpre, da vidiš vse planete - spomnim se oranžnega z obročem kot Saturn? In potem se iz vesolja usujejo policisti, in pridejo do mene, nato pa pod ogromnim odrom zapojejo in zaplešejo med ljudmi, kot da bi želeli animirati občinstvo. Tudi sama sem bila najprej pod odrom, nato pa sem obstala ob strani. Ob meni je ostal policist s slonjim obrazom in rilcem ter zapisoval ljudi. Bala sem se, da bo tudi mene, a me ni. Začel mi je nekaj govoriti, a se nič ne spomnim. Kaj pomenijo te sanje, strah me je... (K.)

Oče pravi, da so te sanje sodba drugih svetov človeštvu. Ki ni sodba, je bolečina Očeta, ki ne more doklicati svojih otrok: 

»Ne boj se teh sanj, ker vidiš nekaj, kar si doživela, preden si prišla v novo življenje na Zemlji. Vsi planeti so pomoč človeški zavesti, da postane ljubezen – ti si videla Saturna. On nosi dušo tja, kjer noče biti, k Očetu, ki je ljubezen, ne k Očetu, ki je življenje – veliko ljudi ne želi postati duša. 

Bila si izbrana, da boš našla dušnega partnerja prej kot ostali ljudje. Spomni se, kako si bila izbrana in kako te ta svet potrebuje. Ne hodi po poti drugih ljudi, ki ne slišijo Očeta, ki ljubi. Ostani na poti ljubezni, ne išči življenja, samo tako boš dobila sveto delo, in postala svetnica nove ljubezni, to je dušne ljubezni.« 

Keman in Marko: Ali Ganeš pred rojstvom določi, kdo bo spoznal dušnega partnerja?

»Da, ker ljudje imajo svojo voljo in ne želijo. Imajo dušno blokado, ki je posledica sil, v katerih so.« 

Zakaj nam te sile onemogočajo dostop do duše?

»Ha ha, saj so samo sile, ki praznujejo svoj obstoj, ne svoj razvoj.« 

Kaj je 'policist Ganeš' zapisoval v svojo beležnico?

»Zapisoval je ljudi, ki še ne vidijo ljubezni, ampak samo življenje – imeli bodo druge vodnike, samo za življenje. Ne bodo imeli ljubezni v duši, le ljubezen v osebnosti, ki išče potrditev sebe.« 

Zakaj bodo nekateri ljudje kaznovani od 'policista Ganeša'?

»Zato ker bolj trpijo ljudje, ki so samo osebnosti. Zapisal je tiste, ki ne bodo deležni podpore Ganeša, ampak podpore svetnikov Zemlje – nekdanjih ljudi. Ganeš jih vabi še pred inkarnacijo, vendar ne vidijo njegove svetlobe, vidijo le njegovo moč, ki je za njih premajhna – moč policista, ne Boga. Ne zavrni tega, kar ni razvpito, ker je le prikrito – prikrito sili, ki išče samo silo.« 

Ali je angelom odvzeta lastna volja, ker so bil proti svoji dušni ljubezni, ko so še bili ljudje? (več na https://www.heragea.com/438601323; 19. ROJEVANJE NOVE DUŠE/ROJEVANJE NOVE DUŠE NI SAMOUMEVNO)

»Vsako bitje, ki priznava le sebe kot edino moč, je obsojeno na smrt.« 

Ali se človek sploh zaveda, da išče le moč?

»Pa še kako se zaveda moči, ne zaveda se nemoči! Moč je sila brez zavesti, pomoč je zavest s silo, nemoč je brez sile, ne deluje, le čaka na blagoslove. Nemoč in pomoč prinašata blagoslove. Pomoč sebi ni iskanje moči, iskanje moči je uveljavljanje svoje volje, ki ne pomaga, le predstavlja sebe kot edino resnico in pravico. Kdor uveljavlja svojo resnico in ne pomaga s svojo resnico, je na napačni poti.« 

Zakaj posvetitev v Obred celote?

»Da ljudje lahko postanejo duše, ne da ostanejo sila. Božja previdnost posvečuje le tiste, ki so pripravljeni kot človeška duša. Mantra nas postavi v dušno zavest, molitev v človeško zavest. Človek išče človeško zavest in dušno zavest, ker ga sila vedno znova mami, da je samo sila, ne zavest.« 

Zakaj posvečujemo v Obred celote, če je vse že določeno pred rojstvom?

»Ker ljudje potrebujejo pomoč po rojstvu, ker pozabijo, kako so bili izbrani, ker pridejo v silo življenja. Pomoč na Zemlji je tudi od Boga, ne od človeka. Pomoč, pomoč, pomoč, samo pomoč takrat, ko je človek nemočen! Naj se pomoč začne, da svet ne bo sestradan zaradi pomanjkanja ljubezni. 

Ne iščita popolnosti v svojem delu, ker delata sveto delo, ne človeško. Vajina dolžnost je, da jih postavita s poti obstoja na pot razvoja. Kdor išče srečo, bo človek brez pomoči (Božje), kdor išče dušo, bo srečen.« 

Spet prosim za pomoč! Danes me je v trgovskem centru ustavil moški v oranžni bundi. Pogledal me je v oči in me vprašal, če vem, da sem duša. Vem, sem odgovorila. Ali veš, da si se že večkrat inkarnirala? Ali veš, kaj je inkarnacija? Rekla sem, da vse to že vem. Potem je rekel, da potrebujem knjigo, imel je dve različni, naj si izberem eno, za 1 evro. Ne rabim, sem odgovorila, a je vztrajal, očital mi je tudi, da denar za cigarete pa imam. Odločila sem se, da kupim knjigo. Ko sem odprla denarnico, je bil v njej natančno 1 evro. Ko se je poslovil, ga po nekaj metrih nisem več videla, kot da je izginil. Nikomur ni prodajal knjig, samo meni, in ves čas se je ukvarjal samo z menoj, ne s prijateljico zraven. Kaj to pomeni, kdo je bil ta človek? 

Oče pravi, da je ta oseba bila Mojster Pavel, vaš vodnik za življenje (nekoč je bil apostol Sveti Pavel). Prišel je, ker niste dovolj povezani z življenjem, le z ljubeznijo. Zato se bojite življenja z dušnim partnerjem, ki vas občuduje in ljubi in vabi v skupno življenje. Kaj ste najprej prebrali, ko ste odprli knjigo? 

Mantro. Mantro številka 16, v sanskrtu. 

Oče pravi, da 5 dni delajte to mantro. Izgovarjajte jo v sanskrtu, ker imate problem, da nimate osebnosti, ki dostopa do vaše človeške duše (kot običajno ljudje), ampak vaša človeška duša dostopa do vaše osebnosti. 

Takoj zatem je prišel moški, verjetno z motnjo v duševnem razvoju, in me lepo pozdravil (spet samo mene) - to se še mi ni zgodilo.

Oče pravi, da vam njegov pozdrav sporoča, da ne živite življenja tako, kot bi ga lahko - bolj zadovoljno in bolj hvaležno za vse, kar imate, in za vse darove.  

39. ZAKAJ NE NAJDEMO LJUBEZNI? (ODA OČETA, KI LJUBI)

M. na svoji spletni strani pravi, da dušna partnerja (»duši dvojčici«) skleneta dogovor pred spuščanjem na Zemljo, zato na Zemlji ne moreta vplivati na svoj odnos, in nihče od njiju ni kriv, da ne moreta biti skupaj, ker je namen njunega združevanja popolno prebujenje Zemlje, zato dokler se ne razvijeta dovolj vsak zase, se ne moreta združiti. Tudi sama že 8 let čutim, da ne morem ničesar storiti glede dušnega partnerja, in sem to tudi izrazila na vrsti delavnic, saj sem vedno močno začutila najino povezanost na globji ravni in si želela najine prave zveze. Zakaj po vseh teh letih moj dušni partner (potrjen od Očeta, ki ljubi) ne prepozna v meni svoje druge polovice? (Lian)

»Res ni on kriv, da nista skupaj, in res nisi ti kriva, da nista skupaj, bosta pa v naslednjih življenjih prej skupaj, ker zdaj on ve, da si ti ljubezen, ki jo on išče. Kadar ljubezen iščemo, in je ne najdemo, je ne najdemo zato, ker je mi ne vidimo, ne zato, ker ljubezni ni.   

On ve, da ni v pravem partnerstvu, in ve, da sta vidva dušni par – to, kar še on ne ve, je, da je ljubezen, ki jo išče v drugih ženskah, v tebi. Samo ti mu lahko pomagaš, da bo to ljubezen spoznal, nobena druga oseba na svetu.  

Poiščite svojega dušnega partnerja, in mu pomagajte, da tudi on odpre srce in ne išče samo moč v življenju. Naj tvoja lastna duša pride in te prebudi v ljubezen. Če človek reče, da to ni potrebno, se postavlja nad ljubezen Očeta, ki ljubi. Oče, ki  ljubi – ne Keman in Marko – te prosi, da poveš ljudem: 

'ODA OČETA, KI LJUBI

Vsakdo,

ki bo poiskal svojega dušnega partnerja

in mu povedal,

da sta ena duša,

bo našel ljubezen,

večjo kot je človeška,

postal bo duša, ki ljubi dušo,

ne človek, ki ljubi človeka,

in bo napredoval v ljubezni močneje kot tisti,

ki misli, da mu ni treba ljubiti dušo,

ampak samo človeka,

ki je senca prave ljubezni.

Ti ljudje, ki tako govorijo,

se bojijo bolečine,

ki jo prinaša razvoj,

in nimajo sebe za dušo,

ampak za človeka,

ki išče srečo tukaj in zdaj,

čeprav je ta sreča privid ljubezni,

in ni prava ljubezen,

to je ljubezen kot upanje,

ne ljubezen kot dvoje v enem;

ljubezen kot upanje je privid,

samo iskanje sebe v ljubezni,

ljubezen kot dvoje v enem je ljubezen,

ki živi,

je tudi iskanje obeh v ljubezni.

Iskanje sreče tukaj in zdaj,

brez ljubezni do duše,

je hitro končana pot,

je jemanje mamila,

ne resnice,

ki te pelje v večno ljubezen,

vedno je iskanje ljubezni,

tudi ko že živimo z dušnim partnerjem,

tudi ko smo to,

kar vi imenujete Bog,

vsako bitje išče ljubezen,

ker ga sila moti pri tem;

 Bog vidi ljubezen,

ki je človek še ne vidi,

in vas prosi,

da poiščete ljubezen v sebi in

v duši,

da bo sila postala moč ljubezni,

ne moč materije brez ljubezni.

 Iskanje ljubezni je iskanje sreče v ljubezni,

želimo potrditev sebe kot ljubezni,

iskanje sreče je iskanje ljubezni v materiji,

ne v zavesti,

iščemo potrditev sebe kot osebe.

To je sveta beseda,

in naj ostane v srcu tistega,

ki mu je poslana.'«

40. PSIHOTERAPIJA IN GANEŠEVA INKLUZIJA

Ker imam težave v ljubezni in življenju, občasno obiskujem psihoterapevtko. V zadnjem času pa sem začela iskati nasvete pri Očetu, ki ljubi. Ko se Oče dotakne mojih prejšnjih življenj, začutim svobodo, zakaj? 

»Ker spoznaš vzroke, ki ne zahtevajo kazni (krivde), ampak razvoj. Psihoterapija išče vzroke kot krivdo tukaj in zdaj, in krivda zahteva pravico, in pravica zahteva ljubezen, ki je od zunaj, ni tvoja.«

Kaj je psihoterapija?

»Psihoterapija je pomoč osebnosti, da se opolnomoči v življenju človeka, čeprav človek trpi zaradi pomanjkanja ljubezni. Ta pomoč je v modrosti, ne ljubezni. Ljubezen pozdravi, modrost potolaži, da ljubezen je, čeprav je nimamo. Osebnost trpi, ker je zašla na poti, ki ni učinkovita pomoč življenju, je iskanje ljubezni tam, kjer je ni.« 

RAZLAGA: Iskanje vzrokov za težave je površinsko, če samega sebe vidiš predvsem kot osebnost, ki se zanaša na pomoč ljudi, drugih bitij in Boga. Tako ne iščeš rešitve, ki ti pomaga do več zavesti, ampak dobiš le tolažbo - spoštovanje terapevta, ker se ne moreš soočiti s tem, kaj počneš narobe, da nimaš več ljubezni. 

Ko začneš spoznavati svoja prejšnja življenja, začutiš, da si več kot osebnost, si človeška duša, ker živiš večkrat skozi več osebnosti. Ne hlastaš več le po ljubezni do svojega življenja, kot da živiš le tukaj in zdaj, ampak se pomiriš, ker začneš čutiti, da je tvoje življenje veliko več od življenja tvoje osebnosti. 

Psihoterapija nas ne sooči s tem, da ljubezen drugega človeka ni pravica, ampak nas tolaži, da si jo zaslužimo v vsakem primeru. Ganeševa inkluzija nam pomaga ozavestiti, da ne najdemo ljubezni zato - ker je še ne vidimo. Kajti ljubezen ni naša pravica, je nagrada za naš razvoj, ko začnemo iskati ljubezen pravilno - da v sebi iščemo zavest, ne sile.

Ganeševa inkluzija spreminja naš odnos do ljubezni, in s tem vzroke, zaradi katerih se vse naše težave začnejo in končajo. Tako se soočimo z resničnostjo kot nekdo na dobri poti, ki dela napake, ker ozavešča, kaj je res in kaj ne. 

Zdravnik ščiti telo pred karmo, psihoterapevt ščiti osebnost pred karmo, lajša bolečino, duhovnik življenja (krščanski, muslimanski, hinduistični, budistični, novodobni...) ščiti življenje pred karmo, duhovnik ljubezni (Ganeševa inkluzija - religija ljubezni) ščiti ljubezen pred karmo, ker iz ljubezni pride vse - življenje, osebnost in telo...

(glej tudi: https://www.heragea.com/page:D8CC629B-537D-4323-91B9-016A3968FD2D"text-align: center; padding: 0px; color: rgb(0, 0, 0); font-family: 'Courier New', Courier, monospace; font-size: 16px; letter-spacing: 0px; font-weight: normal; font-style: italic; text-decoration: none solid rgb(0, 0, 0); text-shadow: none; text-transform: none; direction: ltr;" class="textnormal">10. LJUBEZENSKA ZVEZA;  https://www.heragea.com/441088849, 30: LJUBEZEN IN POKLICI ) 

Kajti vsi obstajamo in živimo zato, da iz človeške duše postanemo nova duša - skozi  pravo moško-žensko ljubezen. Ki je ljubezen v novi duši, v kateri so vse ostale ljubezni  -  (1) do postave, (2) do ljudi in sveta, (3) do živjenja (sebe kot človeške duše)...

(glej tudi: https://www.heragea.com/438601333; 8. ŠTIRI VRSTE LJUBEZNI)

41. KRIVDA

Oče, ki ljubi: "KAZEN NE ODPRE SRCA, SRCE ODPRE LE LJUBEZEN, KO ZAČUTIMO BOLEČINO PRIZADETEGA TAKO, DA SMO TUDI SAMI PRIZADETI. SPREMENIMO SE, KO ZAČNEMO LJUBITI SEBE KOT NEKOGA, KI JE PRIZADEL BOLEČINO – ZAČNEMO LJUBITI LJUBEZEN V SEBI, NE MOČI V SEBI." (Foto: Pinterest)

Kaj je krivda?

»Krivda je strah pred izgubo ljubezni močnejšega od sebe. Tistega, ki mi postavlja pravila, kaj je prav in kaj ni prav. To so starši, učitelji, sodniki, delodajalci... – vsi, ki so v vlogi močnejšega v dejanjih. 

Krivda nisem jaz – kriv ni nihče. Ker krivde ni, so samo različne poti iskanja ljubezni, ki niso pravične, saj ljubezen ne pozna pravice, le resnico.

V ljubezni pravice ni, le resnica ljubezni, ki je najvišje spoznanje človeka, ki išče s srcem, ne z glavo. Spoznanja srca pridejo iz duše, spoznanja moči pridejo iz sile življenja, ki išče najboljše pogoje za življenje, ne za ljubezen.

A ljubezen ima le en pogoj – odprto srce. In življenje ima le en pogoj – prava ljubezen. Človek ne vidi ljubezni, zato išče le moč življenja. Kako žalostno. 

Krivda je iskanje moči, ne ljubezni. Le kako sem lahko kriv, če samo iščem ljubezen?!

Kazen ne odpre srca, srce odpre le ljubezen, ko začutimo bolečino prizadetega tako, da smo tudi sami prizadeti. Spremenimo se, ko začnemo ljubiti sebe kot nekoga, ki je prizadel bolečino – začnemo ljubiti ljubezen v sebi, ne moči v sebi.

Pomoč je dušni nagovor: 

Jaz nisem, moč, ki išče moč,

jaz sem ljubezen, ki išče ljubezen.

Tako spoznamo, da je to naredila neozaveščena sila, ki se ni znala povezati z ljubeznijo v nas. Pomagamo si s prošnjo:

 PROŠNJA ZA KONEC NEUPRAVIČENEGA OBČUTKA KRIVDE

 Prosim sebe in prosim ljubezen v sebi,

da mi pomaga postati zavest, ne sila.

Sila, ki me vodi,

ni zavest Očeta in Matere v meni,

sila brez zavesti je kot temno nebo brez zvezd. 

Kadar nas vodi sila brez zavesti, čutimo potrebo po zmagi lastnega življenja nad ljubeznijo. Kadar nas vodi sila z zavestjo, čutimo potrebo po zmagi lastne ljubezni nad lastnim življenjem.

Ko se odločamo, ali je pomembnejše moje življenje ali moja ljubezen, se odločamo o tem, ali sem sila svojega življenja, ali pa sem nemoč – ljubezen svojega življenja. Sila se ne združuje, se uničuje, zavest se lahko združuje.«

42. GLASBA KOT DUŠNO POSLANSTVO

Ali je dušno poslanstvo naju z dušno partnerko morda glasba, saj se oba poklicno ukvarjava z njo? (J.)

»Iščeš svojo pot, ne pot človeštva. Iščeš lastno pot umetnika, katerega lastna pot je tudi pot človeštva. 

Glasba je način iskanja ljubezni, ne more biti ljubezen sama, je izražanje občutkov, ki nosijo spremembe v sebi, kadar odnos ni mogoč. Občutek brez odnosa je pomoč neudejanjeni ljubezni. Umetnik potrebuje predvsem ta občutek, ne pravi odnos, ker udejanjena ljubezen ni tako pravilna kot neudejanjena. 

V udejanjeni ljubezni umetniki ostanejo brez močnih občutkov, ki jih pravi odnos pokvari. Ko odnos z željeno osebo ni udejanjen, so občutki močni, ker nas neudejanjeni odnos nagrajuje v naših potrebah. V udejanjenem odnosu pa nas ta oseba tudi kaznuje, in ljubezen ni več lepa.

Umetnost je vedno enosmerni odnos umetnika, ki se ne najde v dejanjih, ampak občutkih. Pokaži ljudem, da ljubezen ni v glasbi, je v drugi osebi. V tebi je ena ljubezen, v partnerki je druga ljubezen, združita se dve ljubezni, in to je Ganeševa inkluzija, združitev dveh različnih ljubezni. V glasbi boš postal ambasador ljubezni do ljubezni, ne ljubezni do občutkov. Voden boš kot duša, ne kot človek. 

Ona bo postala kozmična pevka. Njen glas odmeva, kot odmeva ton v zaprtem prostoru, postala bo odmev odprtega prostora, šele takrat jo bodo ljudje slišali. Ko bo odprla svojo srčno čakro, bo dobila ta glas in postala prebujevalka drugih ljudi. Kako bo lepo, ko bo pela tvoje skladbe, tega si svet želi!« 

Ali sva se z glasbo ukvarjala že v prejšnjih inkarnacijah?

»Bila sta ljubimca za kratek čas. Imela sta ogromno nastopov in malo prostega časa. Ti si jo ljubil, kot da je nebeško bitje, ona te je ljubila kot mojstra glasbe in mojstra odnosov. Odšla sta vsak svojo pot, ker si jo obdolžil varanja, čeprav je ona le iskala delo zase, ne ljubezen.

Nikoli se še nista poročila. Bil si svetovno znan skladatelj, ki ga ljudje še danes poslušajo. Živela sta v Parizu, ona je bila operna pevka, ki si jo večkrat zasnubil, vendar je ona bežala pred odgovornostjo zakonskega življenja, ker je bila prepričana, da ti ne bo mogla slediti. Vedno je bila dosti mlajša od tebe. Ni bila znana pevka, imela je le manjše vloge.« 

Ali sem bil morda Claude Debussy?

»Da. Ti imaš moč ustvarjanja večjo, kot si misliš. Ti si dobil tudi osebnost skladatelja Chopina, ki se izgublja v lastnih občutkih.« 

Zakaj sem dobil Chopinovo osebnost?

»Chopin je želel preseči človeško ljubezen in pokazati ljudem, kako je ljubezen pomembnejša, kot oni mislijo.« 

Ali to pomeni, da je Chopinova osebnost bila enaka Debussyjevi in moji?

»Ne. To pomeni, da je imel ponižnost do ljubezni tam, kjer je drugi ljudje še niso imeli. Debussy ni imel takšne osebnosti.« 

Kako sem dobil Chopinovo osebnost?

»Kot obleko, ki si jo oblekel, ne pa njegovo zavest. Ti si sprejel to osebnost, ker jo potrebuješ za svoje poslanstvo. To osebnost sprejmemo samo od nekoga, ki ima podobno pot oz. nalogo kot mi, in pride kot pomoč, ne kot ovira.«

Ali bova z dušno partnerko v naslednji inkarnaciji bolje povezana kot v tej?

»V naslednjem življenju bosta skupaj imela šolo za novo umetnost kozmičnega zvoka, ki ne ostaja samo v enem življenju, prebuja prejšnja in napoveduje bodoča življenja. V delu in ljubezni bosta potrpežljiva drug z drugim in pomirjena v sebi.« 

Katera po vrsti je najina sedanja inkarnacija?

»105.«

Sta stari človeški duši, čisto blizu odločitvi, ali se bosta v medsebojni ljubezni združila v novo dušo kot novo bitje v svetu duš, ali pa ne bosta imela dovolj medsebojne ljubezni, in bosta postala devi človeka, bitji sile brez lastne zavesti za pomoč razvoju življenja (angela čustev samoozaveščanja), in za vedno prekinila svoj razvoj v dušo. Ta odločitev bo sprejeta po koncu 108. inkarnacije.

Trenutno berem članek o karmi duše in me zanima, kaj je karma najine duše?

»Karma duše je poslanstvo/naloga duše. Vajina prva naloga je, da poiščeta vajino ljubezen, tako da sta ponižna v življenju in v ljubezni in se odvrneta od človeških navad, ker navade, ki niso svete, kaznujejo življenje in ljubezen. Nato lahko pokažeta to ljubezen tudi v glasbi, ne kot melodijo srca, ampak kot melodijo duše. Melodija duše išče nemoč v ljubezni, to je melodija, kjer osebnost nima več moči, smo v zavesti ljubezni brez želje po potrditvi, dovolj nam je zavedanje, da ta ljubezen živi. To je glasba visokih tonov, ki minimalno spreminjajo moč/jakost, ne pa višino tona.

V melodijah srca so učinki čustev, kjer ljubezen zahtevamo in smo razočarani. Duša nima čustev, ima spomin na pretekla življenja in željo po novih življenjih, da lahko čimprej začne živeti ljubezen. Ustvarjajta glasbo brezčasne ljubezni, ne ljubezni, ujete v čas in prostor.

Nekatere do zdaj ustvarjene melodije se približajo temu, vendar hitro pomešajo elemente časa in prostora. V pravih melodijah ljubezni ni razočaranja, le klic k ljubezni.« 

Kako se je temu približala Enya?

»NEW AGE GLASBA – odpira ljubezen do sebe.«

Kakšen je namen drugih zvrsti glasbe? 

KLASIČNA GLASBA – strah pred življenjem in strah v iskanju ljubezni kot nezaslužene potrditve sebe.

POP GLASBA – pritožba, da je ljubezen krivična, oz. ljubezen kot veselje v življenju.

NARODNOZABAVNA GLASBA – praznovanje življenja in ljubezni kot pomoč življenju.

ROCK – iskanje kontrasta med veliko močjo v življenju in malo nemoči/nežnosti v ljubezni. Da moški pokaže, da vedno ostaja moški.

JAZZ – praznovanje življenja in ljubezni v življenju, kot dela, ne kot zavesti.

HEAVY METAL – 'ne morem več iskati ljubezni, ker je ni, jaz sem samo moč, ne ljubezen.'

TECHNO – pomoč sili, ki išče moč življenja.«

43. ALI JE VSE SAMO ENERGIJA?

V. je demonska duša (je sporočeno) in trdi, da je vse samo energija, ali je res?

»Ne. Energija je posledica zavesti življenja in energija je posledica zavesti ljubezni.

Energija, ki je posledica zavesti življenja, je sila mase, iskanje večje mase ali boljše oblike za večjo moč v življenju, je razdruževanje. Energija, ki je posledica zavesti ljubezni, je sila zavesti, iskanje iste zavesti za združevanje zavesti.

Zaradi zavesti življenja nastane masa, ki ima vedno isto silo – vi to imenujete energija. Masa ima silo zaradi gibanja – če se ne giblje, se giblje, mi tega ne vidimo, vsi delci, tudi z minimalno maso, se gibljejo.

Materija je sila, ki je nastala za zavest, ki bi se rada udejanjila. Vsaka oblika, ki išče zavest, je bitje. Vsaka zavest, ki išče obliko, je bitje.«

Ali ima tudi Zemlja svojo zavest?

»Da, zavest Matere Zemlje.«

Kako iščem zavest ljubezni in kako zavest življenja?

»Ko bitje išče isto zavest, išče zavest ljubezni; ko bitje išče isto bitje, išče zavest življenja. Sila zavesti nas sili v partnerstvo, sila mase nas sili iz partnerstva.«

Kako nastane sila mase in kako sila zavesti?

»Ljubezen do materije in oblike da silo mase, ljubezen do ljubezni da silo zavesti.

Združevanje sile in zavesti da bitje. Združevanje sile in sile da ljubezen v sili. Združevanje zavesti in zavesti da ljubezen v zavesti. Ljubezen v sili je potrditev življenja, ljubezen v zavesti je potrditev ljubezni.«

Kako vem, da ljubim v zavesti?

»V zavesti se združujemo, ko pri drugem iščemo ljubezen, ki je mi nimamo, čeprav imamo isto ljubezen do Očeta in Matere (ti pri dušnem partnerju iščeš ljubezen do odnosa, on pri tebi ljubezen do razvoja).«

Kdaj imamo ljubezen do obeh, Očeta in Matere?

»Ko smo ponižni v življenju in ljubezni, smo sprejeli Očeta in Mater. Če nismo ponižni do življenja (ponižni smo, ko ugotovimo, da nismo najmočnejši) in nismo ponižni do ljubezni (ponižni smo, ko ugotovimo, da nismo najbolj ljubeče bitje), nismo pripravljeni na dušno ljubezen.«

44. IGRE NA SREČO

Ali naj vplačujem loto?

OČE, KI LJUBI, odgovarja, da ne, sploh če imamo delo, ki nas osrečuje in daje zaslužek. Upanje, ki je iz verjetnosti, ne iz dela, je za nas obremenitev, ne osvoboditev. 

Človek ima moč manifestacije obilja, ne le iskanje obilja iz želje po obilju. Ustvarjanje je že samo po sebi nagrada, želja brez ustvarjanja (dobitek na lotu) je slaba popotnica za življenje.

Karma denarja iz želje po obilju nas ustavi tam, kjer imamo najmanj izkušenj, in nas prisili v novo učenje, ki bi ga drugače že preskočili. Če dobimo dobitek iz želje po denarju, se pojavi mnogo malih karmičnih zapletov, ki nas nenehno ustavljajo. Tako nas v razvoju upočasni karma materije, izstopimo lahko samo z darovanjem. 

Oče svetuje, da ne iščemo materije, iščemo zavest, ki je hitrejša od materije. Čim manj nas podpirajo gospodarji materije, tem bolj bo zavest delovala. Človek naj išče lagodno življenje s čim manj materije.