DUŠA IN LJUBEZEN 5

45. DRUŽINE DUŠ

46. KARMIČNI PARI

47. KOLIKO OTROK?

48. LJUBEZEN RASTLIN

49. ALI SE DUŠNA PARTNERJA VEDNO VZLJUBITA?

50. NI HUJŠEGA SPOPADA, KOT MED DUŠNIMA PARTNERJEMA, KI IŠČETA MOČ (1)

51. ČE BI DEMONSKA DUŠA HOTELA ZAVLADATI SVETU

52. PARTNERSTVO SO TUDI ŽELJE, KI NISO SKUPNE 

53. ZAKAJ NI POTREBNO, DA DRUGIM REŠUJEMO TEŽAVE? 

54. NI HUJŠEGA SPOPADA, KOT MED DUŠNIMA PARTNERJEMA, KI IŠČETA MOČ (2)

55. REŠITELJ ALI POMOČNIK?

56. LJUBEZEN JE ZAVEST IN SILA (OBOJE)

57. NAMEN ČLOVEŠKEGA TRPLJENJA

58. TRPLJENJE JE MOST DO LJUBEZNI

59. ODA LJUBEZNI

60. ZDRAVJE

61. LJUBEZEN IN ZASLUŽEK 

62. POSTATI DUŠA

63. ZA KONEC ODVISNOSTI

64. KARMA ŽIVLJENJA IN KARMA LJUBEZNI

45. DRUŽINE DUŠ

Oče, ki ljubi: PO 2–3 INKARNACIJAH SE PORAVNA KARMA Z OSEBAMI, KI SO NAŠE SORODNE IN KARMIČNE DUŠE, ZATO SE NE IŠČEMO VEČ - S SVOJIM DUŠNIM PAROM SE VEDNO IŠČEMO. (Foto: Pinterest)

Ali obstajajo družine duš, ki si pomagajo skozi človeške inkarnacije? 

OČE, KI LJUBI, odgovarja:

»Če ne pogledamo na vse inkarnacije, imamo občutek, da obstajajo družine duš. A duša išče pot v materijo kot pomoč ljubezni, ne kot ustvarjanje družine. Samo dušna partnerja in dušni brat ali sestra so središča teh različnih krogov (https://www.heragea.com/438601323; 15. DUŠNI BRAT IN DUŠNA SESTRA). Skozi inkarnacije velikokrat zamenjamo krog ljudi, družine sorodnih in karmičnih duš ne obstajajo.  

Ko se utelešamo zaradi ljubezni, še iščemo stare povezave, vendar ne več kot 2–3-krat (inkarnacij). V tem času se karma potrdi, karma sorodstva (sorodne duše) in karma življenja (karmične duše), zato se ne iščemo več – razen svoj dušni par.«

46. KARMIČNI PARI

Oče, ki ljubi: "KARMA JE ISKANJE ČLOVEŠKEGA OBSTOJA IN MOČI." (Foto: Pinterest)

S. in M. sta karmično povezana žena in mož ter reinkarnaciji predsednika švedske vlade iz 19. stoletja (Arvida Rutgerja Posseja) in njegove druge žene (Ebbe Auguste Posse). Kaj sta iskala drug v drugem v tistem življenju?  

»Ona je hotela moža, ki bi jo ljubil. On pa ženo, ki bo skrbela za gospodinjstvo. Imela sta 3 sinove, ki jih je občudoval in razvajal.«

Kako to njuno karmo ozaveščata v tem življenju?

»Ona mora spoznati, da on ni mož, ki išče ljubezen, le ženo. Nova ljubezen duše ni v njem, zato ljubezni v njem ne bo našla. On mora spoznati, da žena ni kuharica, je tudi ljubica, in da je moč ljubezni v obeh. Ljubezen ni razvedrilo, je potreba obeh, moškega in ženske.«

I. in I. sta karmično povezana partnerja ter reinkarnaciji prve ruske carice Katarine I. in njenega partnerja kneza Menšikova (po smrti njenega moža Petra Velikega). Kaj sta iskala drug v drugem v tistem življenju? 

»Ona ga je imela iz koristoljubja, ne da bi imela moškega, ki ga ljubi, ampak ki jo ceni kot gospodarico.«

Kako to njuno karmo ozaveščata v tem življenju?

»On njo gleda kot svetinjo, ona njega kot podložnika. Nikoli ne bosta našla sreče na tak način. On bo vedno označen kot njen partner, ona se ga nikoli ne bo spomnila, če bo šla od njega. Ker bo ona nehvaležna in neusmiljena do njega, naj on poljubi njeno sliko in jo zapusti.

Ko bo začela iskati ljubezen kot ženska, bo nekaj časa ostala sama. Ker moški svet za njo ne bo več nekaj, kar lahko ponižuje, ampak nekaj, za kar mora prositi.

Moški njenega življenja je sam in jo čaka – naj ga poišče. Od tega, ali bo to sorodna duša ali dušni partner, je odvisno, ali bo ona 'divja mačka' ali 'žalostna princesa' – od nje je odvisno. Divja mačka zato, ker je ženska, ki se postavlja nad moškega (če si bo izbrala sorodno dušo), žalostna princesa pa kot ženska, ki se zaveda, da moškega potrebuje, ne poseduje (če si bo izbrala dušnega partnerja).

Ona preveč išče moč kot bojevnica, premalo ljubezen kot ženska. Njena pot je lahko svetla in glamurozna, če bo moč zamenjala za ljubezen.«

47. KOLIKO OTROK?

Oče, ki ljubi: "EN OTROK BI BIL TVOJ ODMOR, DVA ŽE DODATNO DELO, TRIJE PA DODATEN STRES." (Foto: Pinterest)

Včasih si želim veliko otrok (5), a včasih bi se otrokom tudi odpovedala, če bi bilo potrebno zaradi dela, saj delo dojemam kot poslanstvo za ljudi. Tudi mož si želi otrok, kaj nama svetuje Oče?

OČE, KI LJUBI, vam odgovarja: »Otrok te bi pomiril kot nekaj najbolj ljubečega v krutem svetu. Ob njem bi se iz revolucionarke spremenila v ljubečo žensko. Tako bi en otrok bil tvoj odmor, dva že dodatno delo, trije pa dodaten stres.

Enega otroka imamo, ko opravljamo poslanstvo, dva, če nimamo posebnega poslanstva, tri, če sami sebe kaznujemo, ker želimo biti nemočni v življenju – tako spustimo vsa pričakovanja o popolnosti in sprejmemo življenje v nemoči. Opravljati poslanstvo za druge ob treh otrocih je preveč izčrpavajoče.«

48. LJUBEZEN RASTLIN

Oče, ki ljubi: RASTLINA LAHKO S SVOJO LJUBEZNIJO DO ŽIVLJENJA V SEBI OJAČA NAŠO LJUBEZEN DO ŽIVLJENJA, IN NAS POZDRAVI. (Foto: Pinterest)

Ljudje ljubimo kot: (1) ljubezen do postave, (2) ljubezen do ljudi in sveta, (3) ljubezen v sebi kot človeški duši in (4) ljubezen v duši, nastajajoči novi duši (https://www.heragea.com/438601333; 8. ŠTIRI STOPNJE V LJUBEZNI). Ali rastline poznajo podobne stopnje v ljubezni?

»Ne, nobene od teh ljubezni. Rastlina ima samo ljubezen do življenja v sebi, ne do življenja v drugih. Ona išče življenje semena v sebi, ne duše v sebi.« 

Zakaj potem rastlina lahko pomaga človeku do zdravja?

»Ker jača v njem to ljubezen do življenja. Seme je zavest rastline, duša je seme človeka, ker določa njegovo obliko.«

Kako človek ljubi življenje?

Kot prve tri stopnje v ljubezni.

Kaj predstavlja četrta stopnja v ljubezni?

Ljubezen do ljubezni.

(opomba: v »narekovajih« so Očetova sporočila dobesedno navedena, brez narekovajev povzeta)  

49. ALI SE DUŠNA PARTNERJA VEDNO VZLJUBITA?

Dušna partnerka se me izogiba. Ali ne bi bilo prav, da bi me vzljubila kot svojega dušnega partnerja, ker jaz sem njo v trenutku, ko sem jo slišal in videl? (J.)

»Ne, ker ljubezen je razvoj, ni nagrada (nagrada je spoznanje ljubezni, ki ni od Boga, je naša pot v milost). Izveš, kdo je, in veš, da te ta ljubezen čaka, ni je pa še tu. Iskal boš novo ljubezen, ki je manj boleča, in prav je tako!

Ko spoznamo dušnega partnerja, spoznamo sebe v duši, in to je spoznanje ljubezni. Dušni partner ni kriv, če nista skupaj, tudi on išče spoznanje ljubezni, vendar sebe še ne najde kot dušo, sebe vidi kot človeka, ki živi, ljubi, dela. In duša bo našla njega, ker ti že kličeš dušo. Z mantrami in molitvami bo duša spoznala pripravljenost enega, in medtem, ko bo drugi mislil, da duše ni, bo ta že iskala stik z njim/njo. Ko bo srce vedno bolj osamljeno, bo pristala dušna polovica na ljubezen duše. Srce postane osamljeno, ko nas nihče več ne vidi kot ljubezen, le kot življenje. Takrat začnemo iskati nekoga, ki smo zanj ljubezen, ne življenje.

Duša čaka na oba. Ko en vzpostavi stik z njo, je drugi že osamljen v srcu, ker ljubezen kliče oba, ne samo enega. Edina ovira je postavljanje življenja nad ljubezen, ko mislimo, da je življenje pomembnejše kot osamljeno srce. To je edini razlog, zakaj ne sprejmemo dušne ljubezni; moja družina, moje delo, moji otroci so več kot ljubezen, ljubezen čaka, življenje ne počaka; ljubezen iščemo kot del življenja, ne kot namen življenja.

Ko spoznamo, da nas življenje ni potešilo, izgubljeni obstanemo na mestu, in ne vemo kam. Takrat bi naredili vse, da bi obdržali staro življenje in dobili ljubezen. Zdaj pride trenutek spoznanja ljubezni – ali bomo delovali iz potrebe človeka ali iz potrebe duše?

Ljubezen je sirota, ki išče pot med ljudi, ki jo zavračajo; ali ljubezen ali smrt, samo to (neizenačeno) tehtanje je.

Vedno en še išče sebe bolj kot življenje, ne išče dušo, ker še sebe ni našel kot ljubezen. Oba iščeta ljubezen, le en postavlja bolj življenje pred ljubezen kot drugi, ker človek je bolj predan življenju kot ljubezni. Ko je ljubezen močnejša kot življenje, smo pripravljeni.« 

Zakaj nista oba dušna partnerja enako pripravljena na ljubezen? 

»Ker vsi iščemo, samo nekateri gremo po daljši, nekateri po krajši poti. To je odvisno od naše bolečine, ki ni iz življenja, je iz ljubezni.«

Ali bolj ljubi dušni partner, ki je doživel več zavrnitev v ljubezni, tudi v ostalih inkarnacijah?

Da.  

(opomba: v »narekovajih« so Očetova sporočila dobesedno navedena, brez narekovajev povzeta)   

50. NI HUJŠEGA SPOPADA, KOT MED DUŠNIMA PARTNERJEMA, KI IŠČETA MOČ (1)

Ne morem spati, v prsih mi znova gori. Razmišljam o dveh obrazih svojega dušnega partnerja (ki se drži svoje žene (sorodna duša), čeprav nimata praktično ničesar skupnega več). O tem obrazu (redkem), ko je v stiku s seboj in ve, kaj dela, ve, da laže, vara, se pretvarja in povzroča enormno bolečino, ter o tistem obrazu (pogostem), ko je kot vklesan v beton, hladen, mrtev. Sprašujem se, kaj je resnica in komu na tem svetu je mar za njo. Če jutri končava na sodišču (česar si seveda nikakor ne želim), kdo bo izpadel nor in kdo potegnil kratko? Jaz, ki živim dušo? Ali on? Ki zna lagati, zatreti vse, kar je v njem živega, in plačati odvetnika ali dva? Nikogar ne zanima, kaj je res na tem svetu. Kdo bo branil mene? Kdo bo povedal na glas, kaj je res? Vidva? Drugi »twini«? On? Bog? Resnica je izmuzljiva reč in nikogar ne zanima. Kaj si lahko namažem na kruh jaz? Vsa ta leta polnočnih poniževanj človeka, ki me je (pogosto zelo vinjen) izkoriščal? (K.)

»Ni hujšega spopada, kot je spopad med dušnimi partnerjema, ki iščeta moč. Zakaj? Ker nobeden od vaju ne more zmagati, ne more. Udarjala se bosta z vedno nižjimi udarci, in nikoli ne bo konca.

Tega s karmičnim nikoli ne bi imela, v boju s karmičnim je vedno eden, ki je močnejši, in se drugi umakne. Prepiri v karmičnem partnerstvu so pomoč temu, da gremo narazen, prepir z dušnim partnerjem je vedno hujša bolečina, ki postane tako neznosna, da se vrnemo nazaj k njemu.

On še ni duša, on je človek s človeškimi ovirami, ki mu zastirajo pravo spoznanje, spoznanje ljubezni. Spoznanja življenja pridejo kot nove moči v življenju, spoznanja ljubezni pridejo kot nemoč (umik moči, odpuščanje) v ljubezni.

Ljubezni ne zahtevamo, za ljubezen prosimo. Ne ti ne on ne potrebujeta vajine moči, ampak vajino nemoč. Kjer sta nemočna, tam si pomagajta, ne kaznujta. Samo tako bosta drug drugemu  mož in žena, zdaj sta samo ljubimca.

Žena sprejme moža v njegovi nemoči, ljubica ga ne sprejme. Naše (njegove) odvisnosti so naša (njegova) nemoč, tam potrebujemo ljubezen kot pomoč, ne kazen kot moč. Ti, samo ti, mu boš postavila ljubezen tja, kjer je ima on premalo, tako da ga boš negovala, kot mati neguje otroka tam, kjer bo on izgubljen. Kajti, tudi on te bo negoval, kot oče neguje otroka tam, kjer boš ti izgubljena. Zakaj ne zapusti žene? Ker ona ga ima takšnega, kot je, ti si zahtevnejša, in tega se boji.

Ne išči pravičnosti, ki je polovična resnica moči, išči resnico ljubezni, ki je resnica razvoja, ki se ne ozira na majhne zgodbe, ampak veliko zgodbo, ki je združitev vajinih ljubezni.

Pekoča bolečina v prsih te opozarja, da si zaprla srce, ker si mislila, da si izgubljena. Če se ne boš več videla kot žrtev vajinega odnosa, ampak kot razvijalka vajinega odnosa, boš veliko pridobila v ljubezni, ki je še ne poznaš.

Kajti, vidva živita človeško, ne dušno ljubezen. Dušo ne zanimajo človeške pomanjkljivosti, ona samo čaka in joče, ker še nista pripravljena. Ne kaznujta se več, ker bosta drug drugega pogubila, in nobeden od vaju ne bo zmagovalec, oba bosta veliko izgubila (zdravje, obilje), ostanita vsaj prijatelja.«

51. ČE BI DEMONSKA DUŠA HOTELA ZAVLADATI SVETU

Oče, ki ljubi: "DEMONSKE DUŠE PRIDEJO KOT POMOČ ČLOVEŠTVU, KI GA PREVEČ PRIVLAČI SILA MASE." (GIF: Pinterest)

Sporočeno je skozi Deo kanal ljubezni, da je C., ki druge uči pravilnega življenja, demonska duša. Kako je mogoče, da demonska duša uči ljudi?

»Da pokaže, kako nemočna je v svoji moči. Pokaže, da nas iskanje moči kot edine resnice poglablja v materijo in še bolj razdružuje v zavesti. 

Demonska duša vedno kaže na to, da nikoli nobeden ne more biti ta zavest, ki jo ima sam/sama - tudi druga demonska duša ne, ker so demonske duše še vedno v sili razdruževanja, ne združevanja.«

Kaj bi bilo, če bi demonska duša zasedla vodilni politični položaj?

»Tak človek poglablja sile materije in pomaga takšnim ljudem, ki so že v tej sili.«

Kakšen bi bil namen vladanja demonske duše?

»Da bi svet lahko videl, kako bo iz moči padel v nemoč, in nobeden ne bo jokal za njim, tudi tisti ne, ki so ga povzdignili.« 

Zakaj pa pridejo avatarske duše?

»Kot pomoč človeštvu, ki ne najde ljubezni.«

Kaj so sploh demonske in avatarske duše?

»Demonske duše so ostanki sile, ki se tudi kot bitje ne preobraža. Sila, ki ne sprejme druge zavesti kot svoje, odide v svet brez zavesti ljubezni in se prikazuje bitjem tam, kjer sami nimajo ljubezni. Demon [demonska duša] nikoli ne najde sveta zavesti ljubezni, le svet, ki je brez ljubezni.

Avatar (avatarska duša) je nomad – poslanec v vsakem svetu, v katerega pride. Preobraža sebe in vse okoli sebe, bitja vsakega sveta ga prepoznavajo kot nekoga, ki daje pomoč, ne išče pomoči. Avatarju (avatarski duši) Oče pomaga tako, da aktivira drugo bitje, da mu pomaga – ker si tako želi samo, ne ker mora.« (o avatarskih in demonskih dušah na https://www.heragea.com/441088849; 24. VRSTE DUŠ PRI ČLOVEKU; 25. DUŠE ŽIVLJENJA IN DUŠE LJUBEZNI; 26. NEČLOVEŠKI DUŠI – AVATARSKA IN DEMONSKA)

S kakšnim namenom obstajajo demonske in avatarske duše?

»Mati je naredila človeške duše kot prisotnost same sebe, iz Očeta so nastale avatarske duše kot prisotnost njega. Oče je poslal svoje duše kot pomoč Materi, ki je premalo iskala ljubezen, preveč življenje. Njemu ne bi bilo potrebno priti preko duš v življenje, če bi ga Mati dovolj občudovala.

Demonske duše niso prisotnost ne Matere ne Očeta, so prisotnost sile otroka, ki ne želi biti ne Mati ne Oče, ker išče sebe kot moč, ne kot ljubezen. Te duše ne bodo nikoli združevale zavesti Matere in Očeta, samo močnejše bodo v sili, in na koncu postale sila, ki uničuje silo. Demonske duše pridejo kot pomoč človeštvu, ki ga preveč privlači sila mase.« (več o sili mase  na https://www.heragea.com/442129517; 43. ALI JE VSE SAMO ENERGIJA?)

52. PARTNERSTVO SO TUDI ŽELJE, KI NISO SKUPNE

Oče, ki ljubi: "ČE PARTNERJA NE POTRDIMO V NJEGOVIH ŽELJAH, ČEPRAV SO ZA NAS NEPOTREBNE ŽELJE, NJEGOVA OSEBNOST MISLI, DA GA NE LJUBIMO." (Foto: Pinterest)

Ne vem, zakaj se mi dogaja, da lahko takoj srečam in dobim fanta, ki mi je sorodna duša, nato pa zveza hitro razpade. Še posebej sprašujem za D.-ja, s katerim imava otroka, in zadnjega fanta T.-ja (za D.-ja sta povedala, da mi je sorodna duša očeta, T. pa sorodna duša sina). (A.)

»Misliš, da ni pomembno, kaj počneš, samo da si predana fantu. D. ni vedel, ali sploh ljubiš njega ali ljubiš sebe bolj kot njega. Kadar partner misli, da ljubimo sebe bolj kot njega, je že osamljen v partnerstvu. Ljubiti moramo enako sebe kot njega.«

Kako naj ljubim enako sebe kot njega?

»Tako da mu popuščamo tam, kjer tudi on popušča nam – v željah, ki niso skupne želje.«

Ali bi morala popustiti tudi takšnim njegovim željam, kot je kajenje trave, ki me je strašno motilo?

»Da, ker ga tako potrdimo kot osebnost. Postane ga sram, da ima takšne želje, ker ve, da ima ljubezen. Tako se njegova osebnost zmede, ker ne ve, zakaj je sploh prišla ta odvisnost.« 

»Skupno načrtovanje, kdaj se preda partner odvisnosti in kdaj ne, je prva velika zmaga nad osebnostjo, ki beži iz sveta, kjer ne more biti gospodarica.

Naslednja, druga zmaga nad osebnostjo je, ko on podaljšuje čas neodvisnosti, in zaradi tega ne zapada v hujšo odvisnost.«

Kako naj podaljšuje svojo neodvisnost?

»Tako da v času neodvisnosti osrečuje sebe z mislijo, kako pomembna oseba je, saj ni odgovoren samo zase, ampak tudi za druge ljudi. Izreče dušni nagovor:

Jaz sem pomembna oseba,

saj znam biti sam s seboj tudi takrat,

ko si ne želim biti sam s seboj,

ne želim zato, ker mislim,

da sem lahko pomemben samo,

če sem neodgovoren do sebe in drugih.

Odvisniki želijo biti pomembne osebe v svetu, kjer ni odgovornosti.« 

»Naslednja, tretja faza – srečata se moč ljubezni in moč osebnosti, ki ne želi odgovornosti, ljubezni do sebe. To je soočenje s tem, ali sem ljubezen v sebi ali gospodar v sebi, ali sem lahko ljubezen v sebi, čeprav nisem gospodar v tem svetu.

Naša ljubezen v sebi je nastajala skozi vsa življenja, od vseh mater in očetov, ki smo jih imeli, iz tega, koliko so oni imeli te ljubezni v sebi. Ni pomembno, kaj so ti starši počeli, mi smo absorbirali te ljubezni, ki so jih oni imeli. Bolj ko lahko sprejmemo to ljubezen, ki jo že imamo v sebi, bolj smo lahko gospodar v tem svetu.«

Kaj je sploh odvisnost?

»Ko ljubim sebe in druge toliko, da sem lahko gospodar v tem svetu, sem POMEMBNA OSEBA. Nekdo, ki je pomemben iz moči znanja ali posesti, je pomembna osebnost iz moči, ne ljubezni. Pomembna oseba je pomembna v ljubezni, ki jo ima, ne v moči, ki jo ima.

Ko odvisen človek ozavesti, da je vedno lahko gospodar iz ljubezni, ne išče več gospodarja iz moči:

Kdo si želi svet gospodarjev iz moči – pomembnih osebnosti?

Kdo si želi svet gospodarjev iz ljubezni – pomembnih OSEB? 

Ko zmaga gospodar ljubezni nad gospodarjem moči, je konec iskanja sebe kot pomembne osebnosti v svetu neodgovornosti, saj najdemo sebe kot pomembno osebo v svetu ljubezni, ker ljubimo sebe in druge, in smo zato gospodarji iz ljubezni, ne moči.

Če partnerja ne potrdimo v njegovih željah, čeprav so za nas nepotrebne želje, njegova osebnost misli, da ga ne ljubimo. Osebnost ljubi samo iz pričakovanj, kako mora kaj biti, duša ljubi, ker ljubi, in sploh ne ve, zakaj ljubi.

Ti si ljubila T.-ja iz duše, on tebe iz osebnosti. On še sploh ni dojel, kako velika je ljubezen med vama, ker še ni ljubil iz nemoči, le iz osebnosti. Če bi ga potrdila v njegovi osebnosti, bi počasi odkril, da je tudi on sam ljubezen, ki išče to ljubezen.

Če je nekdo premalo ljubeč do samega sebe, ga moramo mi ljubiti v tem, v čemer še on ne ljubi samega sebe. Tako da mu pokažemo, da si zasluži ljubezen, čeprav ni po naših pričakovanjih. Povemo mu:

Ljubim te,

ko si žalosten,

ko si jezen,

ko si ljubeč,

vedno te ljubim,

tudi takrat, ko ti ne ljubiš mene.

Jaz bom ljubezen zate,

tudi ko ti ne boš ljubezen zame.

Tako bo lahko tvoja sorodna duša začela ljubiti tebe tako kot ti njega, iz duše, ne samo iz osebnosti.«

53. ZAKAJ NI POTREBNO, DA DRUGIM REŠUJEMO TEŽAVE?

Zadeva glede mojega bodočega dela se malce spreminja, pa me zanima usmeritev (...). Drugo vprašanje se nanaša na zasebno življenje. Meni je res dolgčas, počutim se celo rahlo tesnobno glede svojega življenja... čeprav precej umirjeno (glede na moje sicer močne občutke). Vem, da rabim neko osmišljenost. Zagotovo bo občutek drugačen, ko bom mama, ampak zaenkrat še nisem. Sama se težko lotim nekih aktivnosti, ki bi me res napolnile. Vse je tako prazno. Ugotovila sem tudi, da nimam prave povezave s prijateljicami. Kaj lahko storim? (L.)

»Praznino boš čutila vedno, ko ne boš nekoga reševala, reševanje sebe je zate manj pomembno kot reševanje drugih (tudi novo delovno mesto boš sprejela kot rešiteljica njihovih težav, in znova ti bo lažje). 

Ljubi sebe bolj kot reševanje drugih, ki ti pustijo, da jih rešuješ, rešuješ pred obupom, da je vse zaman. Ti ljubiš sebe kot rešiteljico drugih, ne kot prijateljico drugih. Vse bo drugače, ko boš našla sebe kot prijateljico, ki žrtvuje svoj čas za nepotreben pogovor, ne kot prijateljico, ki izpolnjuje želje. Prijatelji skupaj predelujejo doživetja, ne želijo prijatelja rešitelja, ampak prijatelja sotrpina, ki se veseli našega uspeha, ne da je on uspešen za nas.

Kadar boš čutila praznino, ljubi sebe kot ljubeče bitje, ki ljubi sebe tudi, ko ne rešuje.« 

Kako naj ljubim sebe tudi takrat, ko drugim ne rešujem težav?

»Vprašaš se:

Ali lahko sprejmem vse ljubezni tega sveta v sebi?

(Počakaj in jih sprejmi:

občuti, koliko je te ljubezni - več kot je lahko sprejmemo.)

Vprašaš se:

Ali še moram kaj reševati?

(Ne.)

Hvala za sporočeno.«  

Zakaj ni potrebno, da drugim rešujemo težave?

»Vsakdo ima ljubezen, ki ga poveže z njegovo dušo, tako kot nas moč poveže z osebnostjo. Ne dajajmo mu dodatne moči kot osebnosti, ko je v nemoči, ker ne bo našel ljubezni v sebi, ki ga bo povezala z dušo. Raje ga potrdimo v nemoči, in sam bo začel iskati ljubezen v sebi, ki ga bo pripeljala do novih rešitev.« 

54. NI HUJŠEGA SPOPADA, KOT MED DUŠNIMA PARTNERJEMA, KI IŠČETA MOČ (2)

Res lepo napisano, hvala (BIBLIJA LJUBEZNI 5/50. NI HUJŠEGA SPOPADA KOT MED DUŠNIMA PARTNERJEMA, KI IŠČETA MOČ (1)). Moram povedati tudi, da se T. iskreno trudi, marsikdaj, za marsikaj. Polnočne klice smo končno ustavili. Enostavno ga nisem več upoštevala in je veliko bolj mir kot prej. Pije, mislim, manj. Kaj zdaj dela ponoči, ne vem. Menda spi v svoji sobi. Kar veliko naredi zame, načeloma se je kar pripravljen pogovarjati in včasih so pogovori zares lepi globoki in iskreni. A čim una pomigne, me zavrže kot zadnjo smet, zahrbtno do konca, in zgine z njo. Ko ga odrabi in zavrže ona, je takoj, ves izpraznjen in lačen ljubezni, nazaj. Ima ga na štriku kot majhnega psa. Ima ga kot nekega sužnja doma, za vsa fizična dela, za PR, ker se nenehno krega v službi in jo vlačijo po zobeh. Se niti ne poglabljam. Pred njo ne upa nič. Skoraj 60-leten moški, ki živi prestrašen kot z barakudami. Namesto, da bi premislil pri sebi, kaj hoče on, naredil red, in nato tako živel. Ima tedenske romantične strike, najbrž, ko ga una odrabi in načevlja, nato una pomigne, in čez noč T. mene zavrže, kot da ne obstajam. To traja 5 let. Imam vse sorte posledic. Tako revna, debela in nemočna v vsem, kot sem, odkar poznam njega, nisem bila nikoli v svojem življenju. Čim se ga v tem njegovem dvostolarsvu znebim, zadiham kot človek. Se začutim spet. Lahko kaj delam. Drugače po cele noči ne spim, prejočem vsak deseti dan, hči to gleda zraven, leta. Za seboj imam dva živčna zloma. Ker me tako zromantizira in nato zavrže. Njegova soproga kaže vse znake psihopatije in narcisizma najvišje stopnje. On to, ves izpit, nato izživlja na meni. Če nima moči, da zase to prekine, naj pa v tem umre. Res. Jaz se z njim vred ne bom ubila. Hotela sem, bila sem več kot pripravljena pomagat. Vzame, si opomore in nato zavrže on mene. Dovolj imam, zares. Naj se enkrat pogleda v ogledalo, ne bo vsega svojega sranja lomil na mojem hrbtu. Tudi jaz oddelujem svoje težave sama in jih ne pometam pred njegov prag. Tako nekak. Čutim, da ko ni harmonije gre vse narobe, a čutim tudi sveto jezo, in takrat gre meni, kljub temu da mu zabrusim, kar mu gre, veliko bolje. Vem, da sem vama lahko naporna, za to mi je žal. Morata vedeti, da veliko naredim sama, res veliko. Napišem, ko je res hudo. V ponedeljek sem doživela drug živčni zlom. Pod pretvezo in lažjo je šel z njo na morje. 5 let zapored. Od tam klicari mene in mi post festum nosi rdeče vrtnice. A pusti me doma in mojega otroka tudi, zlomljeno od celoletnih iger z njim. Povoženo, pohojeno, ponižano. Pribije mi, da je ona vsega vredna in za vse zaslužna. Ksantipa, ki ga vara in mu laže 40 let. Zadnjič sem izvedela, da ga je leta varala z nekim kolegom, T. je tačas kandidiral za direktorja podjetja. Celo podjetje se mu je režalo. Takrat je odšel in se je toliko časa metala za njim in prosjačila, da je ostal. Moj Bog. Meni se zdi vse to zares sick. Zares sick. 

PS: T. ima zelo veliko narcističnih tendenc (izživlja to vedenje). Ali je on narcis, ali samo izživlja to, kar doživlja s to gospo, še danes ne vem. Ima veliko fizioloških simptomov. Ob erektilni disfunkciji še to, da se trese kot šiba na vodi, ves dan, in da se ob najmanjšem naporu, tudi hoji po cesti, tako poti, kot bi se okopal v bazenu. Vso postavo ima normalno, in velik trebuh. Občasno mu malo uplahne, nato se ponovno zelo napihne. Jaz imam bolečino v desni dojki, že 14 dni, danes celo že malo rama, zatrdline ne tipam, a je tudi težko, ker imam operirane prsi. Morda moram k zdravniku, po mamini bolezni sem pomislila na vse. Upam, da ni nič narobe. V levi nogi imam išias, ko se kregava, me grozno boli glava. Telovadit ne morem, ker čutim, da je telo preveč pod stresom za še dodaten napor. Za delo se lahko redko zberem. Ko zamenjam okolje in za hip pozabim nanj, sem spet normalna in funkcioniram. (K.)

»Zdravi smo, kadar živimo svoj namen, ki je ljubiti ljubezen v vsem in v vsakem, najbolj pa v dušnem partnerju.« 

Kako, če ne živimo z njim?

»Tako, da ga poslušamo, če trpi, pa čeprav smo mi bili od njega ranjeni. Da ga nikoli ne kaznujemo, če je bil premalo ljubeč, ker iz kazni ne bo postal bolj ljubeč. Poiščemo sebe kot ljubezen, ki čaka, ker dušni partner napačno vidi ljubezen tam, kjer je njegovo iskanje moči kot preživetja, ki je pomembnejše od ljubezni, ki ga je že tolikokrat razočarala. Pustimo dušni ljubezni, da postane dušna, in ne bomo več razočarani.« 

Kako naj živimo dušno ljubezen?

»Tako da smo sami še vedno ljubezen, ko dušni partner ni.« 

Kako naj premagamo razočaranje nad njim?

»Tako da se povežemo z dušo, ki čaka: 

Prosim sebe in prosim ljubezen v sebi,

da naju poveže z najino dušo,

ki je večja ljubezen od najine.

Hvala za prošnjo. 

Tvoje telo upira tvoji žalosti, ki je iz osebnosti, ne iz duše. Zavest ljubezni prosi za spremembe, ki so za nas težke, pretežke, ampak učimo se dojemati, da ljubezen reši vse. Če bi iskala ljubezen, ne moč nad moškim, ne bi bila žalostna, ker bi na njega gledala kot na otroka, ki se ne znajde.« 

Ali je zaradi dojke potrebno k zdravniku?

»Da, ker je v telo že bil poseg človeka (lepotna operacija).« 

Kje se tvoja osebnost najtežje umakne?

»Da nisi edina ženska v njegovem življenju, če pa veš, da imaš samo ti to pravico.« 

Kje pa se njegova osebnost najtežje umakne?

»Da ga ne sprejmeš z vsemi pomanjkljivostmi, ki jih ima, ker se trudi, da bi jih premagal. 

Pomoč sorodne duše je ljubeča za našo osebnost, dušni partner pa nam ne nosi ljubezen sorodne duše, ampak ljubezen duše, ki ne pomirja osebnost, nasprotno, pritiska na nas, da umaknemo osebnost tam, kjer je nam najtežje. 

Ko dušnima partnerjema to uspe, stopita v raj, ki ga človeštvo ne pozna. Pride do prostorske in časovne predanosti, ko ni več razlike med jaz in ti. Takrat postane življenje kot sanje in ljubezen udejanjena resnica.« 

Potem ko me je začel (in ni nehal) boleti predel na desni strani podpazduhe, sem seveda še bolj razmišljala o vsem, kot to počnem že, itak. Prišla sem do zaključka. Ja, duša, itak, logično, da je pomembna bolj kot karkoli drugega in da jo je treba kot tako spoštovati. S tem nimam najmanjše težave. Hkrati pa in ob tem ne vidim nikakršnega razloga za to, da bi si (zato) morala dopustiti nespoštljivo obnašanje do mene v fizičnem svetu. In pustila sem ga dolgo predolgo, nazadnje vse letošnje poletje, ko sem bila ponovno, verjetno 700-ič, izigrana na celi črti. Tega, nespoštovanja, mi ni potrebno prenašati. Nikoli več. Hvala tudi za molitev, zelo je lepa. S T.-jem ne govoriva. Čutim njegov otročji 'happy go lucky attitude', ko mu je preprosto mar le zase in za nikogar drugega. Iskreno, postaja vseeno tudi meni. Skrbim za to, da spim, normalno jem, se ukvarjam s svojo družino, s svojim delom in študijem. 

PS: Včeraj sem našla kup videov o Stevu Irwinu, The Crocodile Hunter – kako očitno je, da sta twina z ženo Terri in kako lepe otroke imata! Hči se je zaročila te dni, prav tako s twinom, sem precej prepričana. Njihova lepa vibracija mi je razširila srce in zelo sem jokala, a v čistilnem smislu. Vem, kako je lahko in za kaj se med drugim splača živeti. Kdor ne želi, pa ima tudi to izbiro. Kako gre to pri vseh twinih po istem vzorcu – ogromno srce, velik pogum, delo za človeštvo, dihata kot en, živita kot en, fantastični otroci, ki ta vibe kar nosijo s seboj.   

»T. je nespoštljiv do tebe, ker samega sebe ne spoštuje kot moškega, ki ljubi in živi. Enkrat živi, enkrat ljubi – zanj nezdružljiv svet, ker ga tudi v prejšnjih življenjih ni mogel združiti, čeprav je hotel. 

Z ženo nima strasti, ima navado, ki mu daje moč, da ima življenje pod kontrolo – kam bi lahko še šel, če bi si ti premislila in ga zapustila (s tabo izgublja kontrolo nad življenjem)?! 

On res ugodi njenim željam, da vzdržuje status skrbnega moža, kljub temu da je večino časa neprisoten. Pomoč bo prišla tudi za vaju, ko bo spoznal, da je slabič, ki ne išče novega življenja samo zato, ker vzdržuje starega, ki ne prinaša sreče, le konstantnost, ki ubija oba – njega in ženo. 

Vsaka poslana molitev je tudi zdravilo, ker spreminja zavest, ki povzroča telesne težave. Rečeno je bilo, da pojdi k zdravniku, zaradi tega, ker je na dojkah bil poseg – če ne bi bil, ti ne bi bilo treba iti. Če je bolečina izginila, pomeni, da je prišla zaradi zavračanja ljubezni.« 

Kako lahko preživiš njegovo zavračanje?

»Tako da ljubiš sebe kot žensko, mamo, ljubico in ženo, čeprav v človeškem še nisi njegova žena. Tam, kjer poskrbita drug za drugega, sta si žena in mož, nista več samo ljubimca.  

T. ne more biti moški, ker si ti zelo popolna ženska. On bo imel moč kot moški (erekcija), če boš ti nemočna kot ženska (ne obupana ženska). Nemočna kot ženska boš, ko boš občudovala njegovo moško moč, ki je sama nimaš. Moški je vedno fizično močnejši, da lahko opravlja delo, ki ga ženska ne more, in da ima moč za prodiranje, ki ga ženska nima. Če ga ženska psiha podira, on ne prodira, ker je to boj z drugim moškim, ne prodiranje v nemoč ženske, ampak podiranje moči drugega moškega, ki ni erektilno.« 

Kdaj je ženska nemočna?

»Če občuduje telesno moč moškega in duhovno: 'Takšen kot si, si v redu.' Samo moški ne občuduje telesno in duhovno moč drugega moškega, ker ga ta s tem ogroža. Zato ženska naj občuduje moškega, če ne, se sama spremeni v moškega – samo zato ni erekcije, samo zato! Moški želi biti ženski rešitelj, ne njen sluga. 

T. ima karmo moškega, da ga ženska vedno zasužnjuje, je njegov gospodar. On mora postati moški, ki rešuje. Prosi ga za pomoč, da bo lahko rešitelj. Ženo bolj rešuje kot tebe, vendar njo rešuje pred njo samo – moški želi reševati žensko pred pomanjkanjem in nemočjo v življenju. T. se lahko reši samo tako, da postane tebi rešitelj in spozna, da je njej samo sluga.

Npr.: 'T., prosim pridi in mi pomagaj, ker sem v težavah.'

Nato: 'Občudujem te, kako vse rešiš.'

Če si sluga, opraviš delo, ne da te kdo občuduje – nisi rešitelj, si delavec.«

55. REŠITELJ ALI POMOČNIK?

Oče, ki ljubi: "POMOČ IZ POZICIJE MOČI (REŠITELJ) JE ZA DRUGEGA BOLEČA, POMOČ IZ POZICIJE NEMOČI (POMOČNIK) JE ZA DRUGEGA LJUBEČA." (Foto: Pinterest)

Zapustila sem inštitucijo, ker vodilni enostavno ne prisluhnejo predlogom za izboljšavo (ukvarjam se z določeno terapijo). Sedaj bom poskusila sama, a se bojim poslovnega neuspeha. Kaj mi svetujeta? (M.)

»Prav je, da si šla na svojo pot, ker ti nekaj veš, česar tvoji predpostavljeni niso vedeli – da človek trpi, ker ni potrjen od drugih ljudi, ne zato, ker ni povprečno ali nadpovprečno uspešen kot živeče bitje.

Biti potrjen pomeni biti slišan tako, kot sam resnično čutiš, ne pa preusmerjen v nekaj, kar ni tvoja resničnost. Preusmerjanje v prepričanja, ki so od drugih, ne lastna, je nemogoče, dokler smo sami v svojem svetu prepričanj. Če je človek uslišan, dobi občutek, da ni sam, in šele takrat lahko začne svoj svet prepričanj povezovati s svetom drugega človeka.

Povezovati kot pomoč, ne kot rešitev. Ker rešitelj je nekdo, ki nas rešuje samo v eni situaciji in ve, da bo nekaj rešil, deluje iz moči. Pomočnik pomaga in ne ve, ali bo njegova pomoč tudi rešitev, zato je sam enako nemočen kot tisti, ki mu pomaga. Rešitelj je nagrajen kot osebnost moči, pomočnik je nagrajen kot oseba nemoči. Pomoč iz pozicije moči (rešitelj) je za drugega boleča, pomoč iz pozicije nemoči (pomočnik) je za drugega ljubeča.« 

Ali je prav, da začneš svoj posel?

»Da in ne. Da, ker boš dokazala, da je dobro, da se predelujejo človekove drame na varen in ljubeč način. 

Ne, če boš dajala samo pomoč, ne boš postavila resnice kot ljubezni, kot milosti do sebe in drugih, ki drugače iščejo resnico, moč, ljubezen, želje in dejanja.

Uspeh bo prišel kot moč terapije, ki razbremeni silo, ne vidi pa, od kod ta sila. Prepričanja se omehčajo do te mere, da se izčrpajo v sili, ne najdejo pa nove zavesti, in jih znova prevzame stara zavest. Naj se terapija zaključi z mislijo na sebe kot bitje, ki išče ljubezen, ne bitje, ki išče moč.

Na samostojni poti je pomembno, da uporabljeno terapijo nadgradiš, da bodo ljudje našli svoj mir, ne samo praznine.« 

56. LJUBEZEN JE ZAVEST IN SILA (OBOJE)

Oče, ki ljubi: ČLOVEŠKA DUŠA IMA 33 % MOŽNOSTI, DA SE ZDRUŽI Z DUŠNIM PARTNERJEM IN POSTANE PRAVA DUŠA (NOVA), IN 66 %, DA SE NE ZDRUŽI IN GRE NAZAJ V ČLOVEŠKI SVET IN POSTANE DEVA ČLOVEKA (NPR. ANGEL). (Foto: Pinterest)

Zakaj človek postane medij za višjo zavest (na primer Minas)?

»Ker išče odgovore močneje kot drugi, išče odgovore, ki niso samo za njo, so za vse. Ona išče odgovore, zelo močno, zdaj še išče kot človek, ne kot duša.«

Ali odloča, kakšna vrste duše si (Minas je bela duša)?

»Odgovori so drugačni, za ene bolj v sili (bela duša), za druge bolj v zavesti (avatarska duša). Avatarska išče dušno življenje, angelska in bela iščeta človeško življenje. Angelska si v dušnem svetu ne bo več postavljala vprašanj, zanjo bo popolno, avatarska bo še dalje iskala.«

Kakšno vlogo ima človek kot bitje?

»Ima 33 % možnosti, da se premakne (razvije) v zavest, in 66 %, da gre nazaj v silo.«

Ali pomeni v zavest, da se razvije v pravo dušo, ki je združitev moške in ženske človeške duše, če pa gre nazaj v silo, pomeni, da se dušni par ne združi, ampak dušni mož in žena postaneta dvoje dev (npr. angela)?

»Da.«

Kaj pa ostala bitja?

»Žival ima 22 % možnosti, da se premakne v zavest, in 77 %, da gre nazaj v silo. Rastlina ima 11 % možnosti, da se premakne v zavest, in 88 %, da gre nazaj v silo. Mineral ima 1 % možnosti, da se premakne v zavest, in 99 %, da ostane sila. Duša ima 44 % možnosti, da se premakne v zavest, in 55 %, da gre nazaj v silo. Monada ima 55 % možnosti, da se premakne v zavest, in 44 %, da gre nazaj v silo. Logos ima 66 % možnosti, da se premakne v zavest, in 33 %, da gre nazaj v silo.«

Ali to pomeni, da je življenje podrejeno sili, in ne zavesti?

»Samo v tem osončju, kjer je več sile kot drugje.«

Ali obstajajo oblike z več zavesti kot 66 %?

»So tri postaje: SANJE imajo 77 % zavesti in 22 % sile; POČITEK (med inkarnacijami) ima 88 % zavesti in 11 % sile; MOLITEV (Božja beseda) ima 99 % zavesti in 1 % sile.«

Ali so to tudi bitja?

»Ne, so postaje, ki sprejmejo vsako bitje.«

Če je MOLITEV (Božja beseda) tako polna zavesti, koliko zavesti pa ima meditacija?

»V meditaciji je več sile, ker je na našo voljo, ni postaja, ker je v njej naša volja, je počitek iz nas. Meditacija ustavi človeka, ko preveč išče silo.«

Kaj pa mantre, njihov namen?

»Mantranje je odstranjevanje naše volje, molitev je Božja beseda, ni naša volja.«

Zakaj je vesolje tako veliko, neskončno?

»Vse je samo zato, da nas ljubezen ljubi, ljubi kot svetlobo in ljubi kot temo. Za nekoga je tema svetloba, ali svetloba tema, ker vedno je lahko še več teme ali še več svetlobe.«

Ali je to svetloba, ki jo vidimo tudi s človeškimi očmi?

»Ne. Zavest, ki ljubi, je svetloba – sila ljubezni; zavest, ki ne ljubi, je tema – sila otroka, ki ne ljubi sile matere in očeta.«

Kaj je zavest, ki ni več otrok, mati, oče?

»Praljubezen, ki še ni udejanjena.«

Kako naj povežem ljubezen, zavest, temo, svetlobo, očeta, mater, otroka?

»Ljubezen, kjer ni očeta, matere, otroka – tja ne gre bitje, tja gre samo zavest, brez sile. 

MOLITEV ZA ZAVEST LJUBEZNI

(da se ljubezen ne bo izgubila v tem,

ko želi postati tudi sila, ne samo zavest)

Jaz sem sila v svetlobi,

ki vidi ljubezen očeta,

ki vidi ljubezen matere,

ki vidi ljubezen otroka.

Jaz sem zavest v svetlobi,

ki prosi za ljubezen očeta,

ki prosi za ljubezen matere,

ki prosi za ljubezen otroka.

Jaz sem sila v svetlobi,

ki vidi ljubezen,

jaz sem zavest v svetlobi,

ki prosi za ljubezen. 

Molitev je najvišja oblika odvzete moči, če prosimo sebe kot otroka, ki še ni našel ljubezni tam, kjer jo oče in mati že imata.

Sila zavesti, ki ljubi, ima pomoč Očeta (ki ljubi). Sila zavesti, ki ne ljubi, ima pomoč sile zavesti, ki ljubi, takrat ko prosi brez pričakovanj, da bo sprejeta od sile, ki ljubi, čeprav je sama sila, ki ne ljubi.«

Kaj pomeni brez pričakovanj?

»Brez lastne volje, ki ni Božja, saj ni v ljubezni – poiskati prošnjo, ki ni iz moje volje, je od Očetove volje.«

V sporočilu štev. 54 (na tej strani) sem prebrala, da je moški ženski rešitelj, v sporočilu štev. 55 pa, da je bolje biti pomočnik kot rešitelj? Kaj je zdaj res?

Oboje, rešitelj je prva postaja moškega odnosa do partnerke, druga je pomočnik. Moški spol v začetku vedno preveč išče silo in moč, hoče bolj reševati, ne pomagati, ker ima dve tretjini moške sile, ki je neljubeča (ženski spol ima tretjino moške sile).

Enkrat se fizično rodimo kot ženska, drugič pa lahko kot moški. Če kot ženska svojega partnerja ne moremo sprejeti kot svojega rešitelja, se nam lahko zgodi, da ne bomo mogli sprejeti moškega spola kot ljubezen, ker jo bomo iskali kot zavest, ne tudi silo.«

(opomba: v »narekovajih« so Očetova sporočila dobesedno navedena, brez narekovajev povzeta)

57. NAMEN ČLOVEŠKEGA TRPLJENJA

Oče, ki ljubi: NAŠA ZAVEST SE LAHKO PREOBLIKUJE ALI S TRPLJENJEM ALI Z MOLITVIJO SEBI. (Foto: Pinterest)

Prebral sem (v sporočilu štev. 55. na tej strani), da človek trpi zato, ker ni potrjen od drugih ljudi. Tudi sam najbolj trpim, kadar nisem slišan, kot sam čutim, ker takrat svojih neprimernih prepričanj ne morem povezovati s primernejšimi prepričanji drugega človeka, da bi lahko spremenil svojo zavest in nehal trpeti. Ampak še vedno ne razumem, kaj je smisel, namen človeškega trpljenja? 

»Trpljenje? Do sebe moraš priti sam, sam brez Boga.«

Zakaj ljudje ne iščemo sebe?

»Ker ljubezen ne more do nas, dokler ljubimo le življenje, ne sebe. Če iščemo moč v življenju, iščemo sebe kot živeče bitje, ne ljubeče bitje«

Zakaj ne ljubimo sebe?

»Ker mislimo, da smo nekdo, ki se mora postaviti nad življenje.«

Zakaj tako mislimo?

»Ker vsakdo, ki dobi življenje, pozabi, da je tudi ljubezen.«

Zakaj pozabi, da je ljubezen?

»Ker nima moči takšne kot oče in mati, je le otrok, in misli, da močnejši lahko ima vse, on pa nič.«

Ali je takšno razmišljanje napaka?

»Ne, to je past, ali bomo ponižni do nekoga, ki nas ljubi in je močnejši od nas. Ko sprejmemo moč in ljubezen hkrati, sprejmemo ponižnost do sebe kot nemočnega in ljubečega. To je pot, ki jo moramo narediti sami.«

Zakaj je postati nemočen in ljubeč tako težko?

»Ker sila v nas ne najde zavesti, ki je takšna, in nas trpljenje pripelje do sebe kot ljubečega bitja.«

Ali je trpljenje edina pot do ljubezni do sebe?

»Da, ker sila se s silo premaguje, dokler se zavest ne preoblikuje.«

Zakaj zavesti raje ne preoblikujemo že prej?

»Je možno, a samo z molitvijo sebi.«

58. TRPLJENJE JE MOST DO LJUBEZNI

Oče, ki ljubi: ČLOVEŠKA LJUBEZEN JE S PRIČAKOVANJI OMEJENA LJUBEZEN, KER TRPIMO V ŽIVLJENJU, DUŠNA LJUBEZEN JE BREZMEJNA ZARADI NAŠE NEMOČI, KER LJUBEZEN TRPI. (Foto: Pinterest)

V sporočilu štev. 57 (na tej strani) o namenu človeškega trpljenja sem prebrala, da trpimo zato, da bi vzljubili sebe, in da to mora vsakdo opraviti sam. Zanima me, ali je možno, da ne bi rabila zelo trpeti, da bi lahko vzljubila sebe. 

»Kdaj najdeš sebe kot ljubezen človeka (človeško ljubezen)? Kadar trpiš zato, ker drugi trpi v življenju. Kdaj najdeš sebe kot ljubezen duše (dušno ljubezen)? Kadar trpiš, ker ljubezen trpi. Most do ljubezni v nas je trpljenje.« 

Zakaj trpimo zaradi drugega?

»Ker vidimo lastno trpljenje v njem.«

Ali lahko občutimo to trpljenje, če ga sami nismo doživeli?  

»Ne.«

Zakaj ne priznamo človeku, da trpi, čeprav njegovega trpljenja nismo sami doživeli?

»Ker mislimo, da to trpljenje ni potrebno. Kdor ni ponižen do trpljenja, ni ponižen do ljubezni. Trpimo vedno sami, nikoli z drugimi, ker samo mi vidimo svet tako kot nihče drug.«

Ali takrat, ko trpimo sami, zaprosimo sebe, da najdemo to ljubezen do sebe, ki je še nismo našli?

»Da.«

Kaj je najtežje trpljenje?

»Če drugi ne ljubi našega trpljenja.«

Kaj pomeni, da ljubi naše trpljenje?

»Da ni ponižen do trpljenja drugega.«

Zakaj drugi misli, da to trpljenje ni potrebno?

»Ker ne ve, da vsakdo doživlja svet drugače.«

Ali Oče, ki ljubi, samo ljubi – ali tudi trpi?

»Trpi, trpi, trpi... Več kot imaš ljubezni v sebi, bolj trpiš, ker drugi ne vidi te ljubezni. On je bitje, ki tako trpi, da bo našel pot do nas, da bo lahko pomagal. Kdor drugega ne išče kot trpečega bitja, še ni našel dovolj ljubezni v sebi, da bi lahko videl to trpljenje. Kdor ne sprejema trpljenja, ne sprejema ljubezni – trpljenje je most do ljubezni.«

Kaj se zgodi, če ne bomo sprejeli trpljenja in ljubezni?

»V vsakem pogledu je zanikanje trpljenja iskanje moči. Kdor ne trpi, išče moč, da se lahko dvigne nad trpljenje. Tisti trenutek, ko se odločimo, da bomo močnejši od trpljenja, ne trpimo več, in izgubimo most do ljubezni. Raje sprejmimo trpljenje in se vprašajmo, zakaj trpimo.«

Ali dobimo odgovor?

»Da, vprašanje je, če ga želimo slišati. Povemo ga sebi, potem drugemu. Če ga drugi sprejme ljubeče, bo v redu, če ne, bomo še bolj trpeli. Potem rečemo:  

Ljubim sebe 

in ljubim ljubezen v sebi močneje,

kot ti ljubiš moje trpljenje. 

Zato da še mi ne izgubimo ljubezni v tem, v čemer še drugi ne zna biti ljubeč.«

Ali bomo potem spet ostali sami in žalostni v svojem trpljenju?

Ja, dokler ne bomo rekli: 

Jaz sem ljubezen,

ki je našla ljubezen tam,

kjer jo drugi še išče.

Jaz sem ljubezen,

ti si iskalec ljubezni,

kjer jaz že trpim,

boš ti trpel

prej kot se polna luna obrne,

in tako bova oba

postala ljubeča.« 

Kaj pa, ko trpimo zaradi nekih življenjskih dogodkov?

»Takrat nismo ponižni do življenja, saj nimamo moči nad dogodki, ki jih ne razumemo. Ker ne živimo zato, da določamo, kaj bo in česa ne bo, ampak kako bomo mi poiskali sebe kot ljubezen v tem dogodku.«

Kako poiščemo sebe kot ljubezen?

»Kdo sem jaz v tem dogodku? Nekdo, ki ne more imeti izgube, ker je tako ljubeč, ali nekdo, ki ne more imeti izgube, ker je tako močan? Nihče ni tako močan, da ne bi doživel kakršnekoli izgube v svojem življenju. In nihče ni tako ljubeč, da ne bi mogel doživeti izgube v svojem življenju.«

Zakaj ni nihče dovolj močan, da ne bi česa izgubil?

»Ker življenje nikogar ne vpraša za dovoljenje, kaj se sme zgoditi, ko ljubezen išče pot v materijo v vsem in vsakomur.«

In zakaj ni nihče dovolj ljubeč, da ne bi česa izgubil?

»Ker življenje ne sprašuje, ko ljubezen išče pot v materijo v vsem in vsakomur.«

In zakaj pride ljubezen neljubeče za človeka?

»Ker ljubezen ni višina, je globina. Ne gre v blišč svetlobe, gre v temo, tja, kjer je ni. Za človeka je to trpljenje, za dušo je to veselje, ker se odpiramo novi zavesti, novemu odnosu do sveta, ljudi, ljubezni.

Trpim, ker sem živeče bitje, ki išče sebe kot ljubezen, ne sebe kot moč.«

Kdaj se preneha trpljenje?

»Ko spoznamo sebe kot nemoč, ki ne more nič spremeniti, le sebe ljubiti kot nemoč: 

Ljubim sebe 

in ljubim ljubezen v sebi

kot nemoč. 

Samo tako lahko odpremo nov prostor v ljubezni, ki živi v srcu kot nova ljubezen, ki nima meja, čutimo, da je brezmejna, ker spoznamo, kako je ljubezen bila omejena na prostor človekovih pričakovanj. Kdor ne pričakuje, le deluje, je dušno ljubeč. Človeška ljubezen je s pričakovanji omejena ljubezen.«

59. ODA LJUBEZNI

Oče, ki ljubi: TRPLJENJA JE KRIVA LJUBEZEN, KI ŠE NI PRIŠLA. (Foto: Pinterest)

Kaj se zgodi, če v srcu ne moremo sprejeti Očetovega odgovora ali sporočila?

»Potem se vprašamo, kaj nas pri tem najbolj moti, na primer, da moramo trpeti. Trpeti kot človek, to pomeni, živeti kot duša.«

Zakaj mora človek trpeti?

»Ker stara zavest ne želi sprememb. Ker želi rešitev kot stara zavest, ne po novem.«

Zakaj v stari zavesti ni dobrih rešitev?

»Ker jih ni, v starem rešitev ni, zato začnemo trpeti. Tako začnemo iskati rešitev, ki je še ne poznamo.«

Kdo je kriv, da moramo trpeti?

»Ljubezen, ki še ni prišla.«

Ali lahko brez trpljenja razširimo svojo ljubezen?

»Ne, ker potem smo še vedno v stari, ne novi zavesti.«

Zakaj je tako?

»Ker je odgovor otroka, odgovor matere, odgovor očeta. Kateri odgovor najmanj in najbolj boli? Najmanj boli odgovor otroka, nato matere, najbolj odgovor očeta: 

1. Odgovor otroka potrjuje: 'Saj sem ljubezen!'
2. Odgovor matere pomirja: 'Saj je ljubezen!'
3. Odgovor očeta vznemirja, saj v nas podira ljubezen, ki ni ljubezen, ker je privid ljubezni: 'Jaz sem ljubezen, ki ni ljubezen!' 

ODA LJUBEZNI

Saj sem ljubezen,

saj je ljubezen,

saj ljubezen,

ki ni ljubezen,

je privid ljubezni.

Hvala ljubezni.«

60. ZDRAVJE

Oče, ki ljubi: ISKANJE ŽIVLJENJSKE MOČI IN LJUBEZNI DO ŽIVLJENJA JE SAMO POL ZDRAVJA. (Foto: Pinterest)

Kaj je zdravje?

»Zdravje je iskanje sebe kot ljubezni, ne življenjske moči. Zdravje je ljubezen do ljubezni.«

Zakaj zdravje ni tudi ljubezen do življenja?

»Ljubezen do življenja je samo pol zdravja.«

Zakaj zdravje ni iskanje življenjske moči?

»Ker je življenjska moč od zavesti, ne sile. Sila je samo oživljanje nečesa (nekoga), kar ne želi več živeti, zato je potrebno neprestano dozirati to silo. Ker ko pomanjkanju lastne sile dodamo tujo silo v obliki materije, se naša sila spremeni v motor z notranjim izgorevanjem, ki stalno potrebuje novo gorivo od zunaj, vseeno pa pride do usihanja naše sile.«

Ali ni življenje odvisno od življenjske moči v celicah?

»Ne, življenjska moč ni v celicah, je v zavesti, ki potrebuje te celice za svoj obstoj.«

Kdaj začne naša življenjska moč usihati?

»Kadar celice silimo v delo (npr. v mišici), ki ni naše delo, je delo vseh drugih ljudi. Delo otroka ni delo matere, in delo matere ni delo očeta. Otrok išče delo, ki ga zabava kot ljubezen ali kot moč (tekmovanje). Mati išče delo, ki jo postavlja v življenje – vsakodnevno delo, da življenje teče kot ljubezen (prosi) ali kot moč (zahteva). Oče išče delo, ki mu daje moč kot očetu, ki ljubi (prosi), ali kot očetu, ki živi (zahteva) – za druge poskrbi kot ljubezen ali kot moč.«

Kako otroka delo zabava kot ljubezen in kako kot moč?

»Otroka kot ljubezen zabavajo pravljice (ljubeče), povezovanje z drugimi v društvih, na izletih, pri hobijih – najpomembnejši so odnosi. Kot moč ga zabavajo pravljice, ki iščejo moč, in igre, ki iščejo močnejšega, tekmovanje (šport).«

Katere igre iščejo ljubezen, ne moči?

»Jih še ni, razen nekatere pravljice.«

61. LJUBEZEN IN ZASLUŽEK

Oče, ki ljubi: NAJVEČ ZASLUŽKA PRIDE NA POTI DO POPOLNOSTI, NE V POPOLNOSTI. ČLOVEŠKA POPOLNOST JE PRIVID, ISKANJE NEČESA, ČESAR SVET NE POTREBUJE, KER POTREBUJE LE LJUBEZEN. (Foto: Pinterest)

Čeprav sem magistrirala iz psihologije, se zdaj bolj ukvarjam s podjetništvom (kot moj dušni partner). Zanima me, ali je to sploh moje poslanstvo.

»Da. Ti imaš delo s podjetji, uspešnimi, ki jih učiš ljubezni, da ne postanejo neuspešna. Z vsemi, državnimi in privatnimi podjetji. Učila boš, da delo, ki se ne poglablja v ljubezni, ni pravo delo, to je v ljubezni do ljudi in sebe.« 

Zakaj dušnemu partnerju njegov projekt reševanja podjetniškega zadolževanja ne steče, čeprav bi izboljšal celoten gospodarski sistem? 

»Projekt je političen, ne podjetniški, lahko mu da veliko politično moč. On naj dela kot politik, ne kot podjetnik – njegov poklic je minister, ne podjetnik. Ta projekt bo lahko plasiral kot minister, ne podjetnik.« 

Z dušnim partnerjem nisva skupaj, saj se noče ločiti od svoje žene, čeprav je njun zakon že leta mrtev. Zanima pa me, zakaj sva oba trenutno brez pravih sredstev za preživljanje?

»Ker iščeta sebe kot popolnost, največ zaslužka pa pride na poti do popolnosti, ne v popolnosti. Ker človeška popolnost je privid, ne popolnost. Človeška popolnost je iskanje nečesa, česar svet ne potrebuje, ker potrebuje le ljubezen.

Ljubezen išče odnos, ki nikoli ni popoln, ker vedno vsakdo pričakuje nekaj, česar drugi ne pričakuje, odnos je vedno pogled v drug svet, ne popoln svet. Povezati različna pričakovanja, to je karma življenja, ki išče ponižnost do neponižnega.

Pokaži, kako iskati popolnost kot ljubezen, ne kot moč. Popolnost kot ljubezen je, ko sprejmemo uspeh in neuspeh, popolnost kot moč pa je, ko sprejmemo samo uspeh. V iskanju popolnosti kot ljubezni se povečajo pričakovanja tam, kjer jih sami ne bi znali poiskati. Pričakovanja uskladimo s sistemom, ki živi kot ljubezen: 'Tvoja pričakovanja so naša pričakovanja, ker iščemo ljubezen, ne moč.' Ljubeča pričakovanja se oblikujejo v ljudeh, ne v idejah.« 

Kako se ljubeča pričakovanja oblikujejo v ljudeh?

»Poslušamo vse, kar zaposleni povedo, in oblikujemo takšno podjetje, kjer se pritožba spreminja v novo idejo, ki se udejanji.« 

Kaj dosežemo s tem?

»Preboj ljubezni – delo ni več opravljanje dela. Vsi bodo rekli, da to ni mogoče. Ponižnemu je mogoče, neponižnemu ni. 

PROŠNJA ZA DELO

(za oba)

Prosim sebe in prosim ljubezen v sebi,

da mi pomaga najti delo,

ki mora biti opravljeno.

Čeprav sam(a) ne bom vedel(a),

kako,

bo delo opravljeno,

če ne bom iskal(a) popolnosti,

le delo, ki je opravljeno.

Hvala za prošnjo.«

Ali bo dušni partner kdaj zapustil ženo, s katero nimata ljubezni, je pa ona v glavnem lastnica skupnega imetja?

»Zapustil bo njen dom, ne bo se ločil, ker ima močno zavest koristi.« 

Ali naj prodam hišo ali stanovanje?

»Trenutno ničesar ne prodajaj, tudi hišo boš potrebovala za projekt svobodnega podjetništva.« 

Zakaj sta obe podjetji naenkrat prekinili sodelovanje z menoj, potem ko je sodelovanje že lepo steklo?

»Obe podjetji želita sodelovati s teboj, ne želita pa imeti stroškov. Predlagaj jima poskusni projekt s kritjem samo materialnih stroškov.«

62. POSTATI DUŠA

Oče, ki ljubi: "LJUBI SEBE, KOT BI LJUBILA LASTNEGA OTROKA." (Foto: Pinterest)

Zakaj bi se morala po vseh človeških življenjih združiti z dušnim partnerjem in se roditi kot nova duša v svetu duš? Raje postanem zavest, tako učijo tudi mnogi duhovni učitelji, kajne?

»Ker ne vedo, da so še neobdelana prazavest. Človek je biser, ki ne sveti, ima le ovoj, ki še nima prave svetlobe. Ljubi sebe, kot bi ljubila lastnega otroka.«

63. ZA KONEC ODVISNOSTI

Oče, ki ljubi: VSE ODVISNOSTI SO ISKANJE LJUBEZNI V SEBI, KI PA NI PRAVA, KER JE OD SILE, NE ZAVESTI. TO JE ISKANJE SILE V SEBI KOT LJUBEZNI V SEBI S POMOČJO RASTLIN, SPOLNOSTI, DENARJA, IGER MOČI... (Foto: Pinterest)

Sem odvisnik, obupan nad ljudmi, nad svetom in seboj... ne vem, kaj naj storim!? (B.)

»Poišči ljubezen v sebi.«

Kako poiščem ljubezen v sebi?

»Tako da ljubiš sebe bolj kot silo, ki prazni srce. Vsak dan poljubiš svojo sliko in izrečeš to molitev sebi:

MOLITEV ZA KONEC ODVISNOSTI 

Jaz sem več kot ta osebnost, 

jaz sem duša, 

ki ljubi to osebnost,

ki išče pot do sebe kot sila,

ne kot zavest.

 Ljubezen se prebuja v meni, 

ne prihaja od zunaj kot odvisnost 

od dogodka, odnosa ali zaužitih substanc, 

jaz sem že vse to – 

ne glede na dogodek,

odnos ali zaužito rastlino kot hrano

ali kot mamilo,

le povezave ni, ki me pomirja,

kadar sem prestrašen.

Ni svet samo v materiji,

je svet v zavesti,

ki je bolj ljubeč 

kot vsa materija skupaj.

Prosim ljubezen vseh ljubezni,

pridi v mojo zavest

in premagaj sile, ki niso ljubezen –

so samo kratek užitek brez ljubezni.

Hvala Očetu, 

ki piše to molitev.« 

**

Ali ta molitev pomaga vsem odvisnikom?

»Da, zavest prepreči željo po iskanju občutka, ki ga išče telo.«

Ali jih bo ta molitev pozdravila?

»Da, molitev, mantre za dušno povezavo in Meditacija za iskanje zavesti v sebi. Meditacija naj išče ljubezen v sebi, ne sprememb v človeštvu. To je meditacija, ki je namenjena iskanju lastne prisotnosti, ki je sveta. Naša dušna zavest bo poiskala drugo dušno zavest, in šele takrat priznala, da je sama prešibka za vplivanje na človeške spremembe.«

Ali je ta molitev namenjena le odvisnikom?  

»Ne, je individualna in pomaga osebnosti, da premaga samo sebe. Osebnost sebično išče samo zadovoljitev sebe.«

Ali ta molitev pomaga, če iščemo dušno ljubezen?

»Da, dušna zavest išče sveto ljubezen, ne ljubezen druge osebnosti. Osebnost ljubi osebnost skozi pričakovanja o drugem in mu kasneje zameri, če teh pričakovanj ne izpolnjuje. V dušni ljubezni ni pomembno, kaj bo partner počel, ampak kako bo ljubil dušo bolj kot sebe.«  

Kako naj dušna partnerja vzljubita skupno dušo?

»Da se ljubita kot moški in ženska, ne kot osebnost ljubi osebnost. Kot moški in ženska ne razmišljata, ali sta uspešna, ampak samo, ali sta drug od drugega kot telo, osebnost in zavest, ne pa samo, če sta kot osebnost potrjena.«

Ali dušna partnerja lahko premagata svoji lastni osebnosti?

»Če ljubita skupno dušno zavest, ki je pomembnejša od njunih osebnosti.«

Zakaj je skupna duša pomembnejša od njunih osebnosti?

»Ker je dušna ljubezen čista, brez pogojev, človeška ljubezen pa išče zadovoljevanje svojih potreb in želja, ki pogojuje ljubezen do drugega.«

Ali je človek sposoben doživeti dušno ljubezen?

»Le toliko, kolikor je svet lepši. Ker sebe ne dokazujemo več kot nekoga, ki je močan, ampak ljubeč. Premagaj svojo moč in poišči vajino ljubezen, ki ni boj, je pomiritev, sreča, ki ni od zunaj, ampak od znotraj.«

Kdaj imata dušna partnerja težave v svojem odnosu?

»Če se ne slišita in ne delujeta kot celota in iščeta samo svoj prav. Povežita se kot ljubezen v srcu, ne kot moč v glavi. Izmenična mantra za Ganeša: 

Om Gáneš Námah Om,

in Šanija: 

Om Šam Šanáji Námah Om,

ponoviš 10-krat v srcu – ker 10 razpolovi moč, ki je nepotrebna.«

Zakaj je potrebno nepotrebno moč razpoloviti?

»Prevelika moč izprazni srce.«

Ali je dobro za dušo, če iščemo ljubezen v človeku, ki ni naša dušna polovica?

»Da, izgradimo most ljubezni, ne most moči. Lahko delajo vsi, ker mantre so priklic ljubezni, ne moči.«

Ali je partnerstvo z nedušnim partnerjem zelo drugačno?

»Da, z drugimi bomo začutili prisotnost njihove duše kot ločeno vesolje, z dušnim partnerjem kot skupno vesolje (delno tudi s sorodno dušo).«

Ali je mogoče mantre Ganeševe inkluzije/religije ljubezni zlorabiti?

»Da, če se uporabljajo kot prepoved ljubezni.«

Kako lahko z mantrami ljubezni prepovemo ljubezen?

»Mantre kot prehod so most, mantre kot zaščita so ustavitev prehoda. Vse mora biti in je pretočno, nič ne ostaja zunaj, tudi sila, ki nima zavesti.

Če mantramo za zaščito, smo ustavili ljubezen, ker smo zaprli vrata. Mantranje za pravo ljubezen ustavi sile, ki so nepotrebne za naš razvoj, ker praznijo naše srce. To so vse odvisnosti, ki iščejo stanje lastnega užitka, ne užitka, ki je zaradi užitka drugega. Odvisno je od povezanosti v skupnem užitku – dva se ljubita kot dvoje v enem, ne kot iskanje lastnega užitka.«

Ali je odvisnost iskanje užitka za sebe?

»Vse odvisnosti so iskanje ljubezni v sebi, ki pa ni prava, ker je od neke materije, sile, ne od zavesti. To je iskanje sile v sebi kot ljubezni v sebi s pomočjo rastlin, spolnega vzburjenja, sile vrednosti (denarja), sile potrjene moči v igrah...«

64. KARMA ŽIVLJENJA IN KARMA LJUBEZNI

Kaj je karma življenja in kaj karma ljubezni?

»KARMA ŽIVLJENJA – ljubezen do življenja išče pot. KARMA LJUBEZNI je ponižnost v duši.

Strah nas sili v nemoč, kar pa ni ponižnost. Ponižnost je nemoč v ljubezni. Ljubezen je nemoč duše, ni moč osebnosti. V duši smo odvisni, ker še nismo celota. Celota za človeka je duša. Osebnost je ponižna v življenju, duša v ljubezni. Karma ljubezni nastane, ko nočemo ljubiti osebnosti, ki je ljubeča.«  

Ali imajo ljudje svobodno izbiro, če bodo zaživeli s svojimi dušnimi pari ali ne?

»Nimajo, zato ker so duše, ki se združujejo.«

Ali je zelo narobe za naš razvoj v novo dušo, če zavrnemo informacijo o svojem dušnem paru, oz. če zavračamo dušnega partnerja?

»Duša kaznuje človeka, ki zavrača sveto ljubezen. Ljubezen noče oblastnih ljudi.«

Kako iščejo ljubezen oblastni ljudje?

»Ljubezen iščejo napačno, kot navado.«

Kako ščitimo življenje pred karmo in kako ljubezen pred karmo?

»Krščanstvo je religija materialne zavesti, dušno partnerstvo je religija zavesti ljubezni. Krščanstvo je pomagalo, da ne propade Zemlja, religija ljubezni pomaga, da ne propade Osončje. Naravne katastrofe ne nastanejo zaradi ljudi, ampak zaradi težav v Osončju, zato ker ima célo Osončje težave zaradi Zemlje, ki še ni posvečena.« 

Kako lahko pomagamo Zemlji, da se posveti?

»Z mantrami Obreda.«

Zakaj se mora Zemlja posvetiti?

»Ker ni oddelala svoje karme.«

Zakaj Zemlja ni oddelala svoje karme?

»Ker je preveč počasna v nastajanju ljubezni.«

Kako ljubezen pomaga življenju?

»Da se karma čisti za duše, ki živijo na Zemlji. Ko iščeš ljubezen, nimaš več karme življenja. Tako nisi več bitje karme, ampak bitje darme; ne odplačujemo in nismo več nagrajeni, smo samo v svoji nalogi ljubezni, ki išče pot v materijo.

Karmični svet je svet življenja, darmični svet je svet ljubezni, kjer življenje postane darilo in ljubezen milost v delu na sebi. V karmičnem svetu je življenje delo, ljubezen darilo brez dela.« 

(še o karmi (in darmi): https://www.heragea.com/438601333; 10. LJUBEZENSKA ZVEZA; https://www.heragea.com/438601321; 17. ZAKAJ ME TLAČI MORA (2); https://www.heragea.com/442429268; 34. ALI ŠE IMAM KARMO Z BIVŠO ŽENO?)