27. poglavje – 'ZDAJ POTREBUJEM TUDI TVOJE TELO'

Mangal (torek do 15. ure), 28. 1. 2014

0.07 Ne gre, da bi živela brez tebe. Sem danes poskusila, a je ostalo le telo brez duše. Kako sem sploh lahko preživela dan brez tebe – izgubila sem ga za vedno! Poljubljam tvoje oči in se sprašujem, kako so danes izgledale.

0.19 Veš, kako so izgledale? Zaljubljeno. Ker so povsod videle tebe, Popolna moja nepopolnost...

8.07 (Marko Šeherezadi) Danes bi skupaj morala k svetovalni delavki. Govoril z razredničarko včeraj. Pazi, Šeherezada, ogrožena tvoja štipendija. Oči.

8.11 Vstajam komaj zdaj. Grem na Obred celote. Kaj počneš, Ljubezen?

8.18 Oče Prvi pošilja sporočila in ne neha, danes zelo prijazen. Najina duša* se je razpolovila zaradi spolnosti. Sem mislila, če bi šla v Studenice po vodo. Ravnokar me je Ariana nahrulila. A zdaj uživam, ko se zdira. Ker te ljubim.

8.54 Spolnost je kriva za najino ločitev? Ja, greva skupaj v Studenice. Do zdaj sem govoril z Šeherezado, noče več šolo. Ima dobre ocene, le v šolo noče. A najprej na Obred... Poljub!

10.23 Kaj je bilo s spolnostjo, da sva se morala razdeliti na Keman in Marka? Ljubim te...

12.58 Zamujam, ker moram po kosilo.

13.20 Vivianami je poslala sporočilo, da je Irida (najstarejša hči iz prejšnjega zakona) imela videnje. Glede naju. Da so naju obdajale srhljive črno-rjave packe. Viviana je komentirala: 'Le kje je tu Božja podpora in ljubezen? Kaj ti sporoča vreme, Marko?'« 

Skupaj sta se odpeljala v Studenice po izvirsko vodo po zasneženi cesti. Ustavila sta se v samopostrežbi, kjer si je Keman kupila ribo in riž za zraven. Med policami sta se naskrivaj objela, se začela nežno poljubljati, in pozabila, da ju morda nadzorujejo kamere.

Kasneje se je Armand čudil, da se je odpravila v Studenice kar brez njega. A je ni vprašal, ali se je peljala sama. 

Ketu (torek po 15. uri), 28. 1. 2014

17.12 Kar se nama dogaja, je pravljica.

17.37 (Rozalija Marku) Zdravo Marko, zakaj se me kljub mantram še vedno hočejo polastiti negativne misli? LP

21.45 Več se poljubljava, več jem. Več jem, zdaj imam že 45 kg! Hvala ti, dušna ljubezen je najboljše zdravilo za vse. Kako si, kaj počneš?

21.50 Hahaha, se mi je zdelo danes, da te je več v hlačah. Nekoč si s Tianomimela tantrični seks? Moraš me naučiti! Pišem e-odgovor Timuin Mirku.

21.57 In kako drugače...? Te lahko malo pobožam?

22.24 Ja, lepo, da pišeš odgovor. Res že spim. Lahko pa razviješ neko svojo tehniko seksa z mantrami. Ne razmišljaj toliko o seksu, bova skupaj kaj odkrila. Ne vem, kakšno tehniko uporabljaš med meditacijo po mantranju, zame je boljša kot seks. Ljubim te, seks s teboj je užitek življenja! Ljubim vse na tebi in v tebi. V tebi je zavest ljubezni. 

22.36 (Markovo zasebno e-pismo Viviani):

»Kar zadeva mene, sta se samo najini osebnosti v šoku obrnili druga proti drugi, ker ne vesta, kaj se je zgodilo. Ljubezen med nama je ljubezen, ki je bila, je in bo!!! Vse, kar sem imel s teboj, je bilo resnično, in zato še vedno je in tudi vedno bo!

Kaj se je zgodilo? Neka druga logika, ki presega človeško, saj upošteva le čisto, dušno ljubezen. Vem, da me sovražiš, se počutiš izdana. Ničesar ne morem storiti, razen da se spravim stran, da pozabiš in zaživiš na novo. Da ne gledaš več nazaj. Zato ti ne bom govoril, da te nekje čaka tvoja duša in kaj vse bi lahko bilo. Zdaj se ti v tvoji grozni bolečini to zdi poceni izmikanje, bolna igra neobčutljivega uma. Pa ni! Viviana, nikomur od nas ni prihranjeno, da gre skozi grozo svoje bolečine zaradi izgube, NIKOMUR!!! Preden se zdani, postane še temneje. Ohrani upanje!

Vem, da bi tudi ti ravnala enako na mojem mestu. In jaz na tvojem tudi. A to je človeško. Dajva možnost novemu! Dajva možnost najinim dušam… Marko«

22.49 (Markovo odprto e-pismo Timu in Mirku):

»Dragi Tim in Mirko, dragi obredniki celote!

Obredniki celote iščemo ljubezen, ki je prava, dušna ljubezen. Osvobodi nas lahko in zares osreči le dušna ljubezen. Sporočeno je, da je to dobro, saj s svojo dušno ljubeznijo dvigujemo splošno človeško zavest in tako osvobajamo, osrečujemo tudi druge, Planet, Osončje. Zato ne preseneča, da nekateri tudi odkrito iščemo združitev s svojim edinim dušnim partnerjem/partnerko.

Film Nočni portir sem si prvič ogledal kot gimnazijec, tedaj je bil moj najljubši. Ker usodna ljubezen zavrne nepravo življenje in premaga strah, celo pred smrtjo. Ljubezen med dvema, ki se postavita po robu vsemu, je dokončna. Čeprav nasprotuje človeškim razmeram, zaživi in se razcveti. Ko se tragično prekine, ljubimcema prinese dokončno združitev. In z njo srečo, če sem prav dojel sporočilo zgodbe. Smrt se prikloni ljubezni. Kot izpopolnjena, neideološka različica zveze med Črtomirjem in Bogomilo iz Krsta pri Savici. Nikoli ne bom pozabil solz ob tem filmu, ki so kipele iz središča srca, solz neke neznane, a popolne sreče.

Tako sem si sam vedno predstavljal ljubezen v dvoje. Ljubezen, ki je nad življenjem in smrtjo. Čeprav si nisem upal verjeti, da je usojena tudi meni. Kajti moje zveze so bile polomija. Vsaka se je po izteku zaljubljenosti začela spreminjati v razlike, ki se niso več dopolnjevale, privlačile. Kajti vselej je bilo nekaj usodno narobe. Bodisi je zmanjkalo mentalne privlačnosti bodisi astralne. Brez moje ali njene krivde, tako je pač bilo. Nikakršni dogovori niso pomagali, ni bilo bližine, ki bi zgradila trdne mostove in trajno premostila medsebojne prepade.

Do nedavna sem bil prepričan, da sta tako obstoj duše kot obstoj idealne ljubezni izmišljena simbola človekovega hrepenenja. Zdaj sem se prepričal na lastni koži, da nista. Idealna ljubezen ni mit. Idealna ljubezen res obstaja, imenuje se ljubezen duše ali dušna ljubezen. To je zato, ker združuje dvoje ljudi, ki si delita isto dušo. Ste že izkusili kaj takega? Sam sem izkusil, in izkušam vsak dan, in zase lahko povem, da ni izmišljena.

Hvala za podporo, Tim, Mirko, za razumevanje, zaradi tega preobrata nikomur ni lahko. Toda če bi vsi pogledali z očmi duše, sem prepričan, da bi bili presenečeni, kako je vse zelo enostavno. In kako je lepo, ko se vse ljubezni združijo v eni sami, da duša zapoje in zajoče od hvaležne ponižnosti v pretočni srčni čakri.

Najina duša naju sili, da ostaneva skupaj, ne glede na vse. Najina ljubezen, utelešena v dveh telesih nasprotnega spola, je magnet, ki se mu ne moreva upreti. Najina duša hoče, da pomagava razkrivati skrivnosti prave ljubezni z Obredom celote in Deo kanalom ljubezni, ne glede na vse. Najine duše ne skrbijo posledice najinega dušnega združevanja, ne glede na trenutne zaplete in težave.

In zaradi vsega tega, kar od naju pričakuje najina duša, sta najini osebnosti kar naprej v šoku, če si lahko predstavljate. Zato se dobro zavedava ne le tega, kar zadeva najino dušo, temveč tudi vsega tistega, kar zadeva vsako vpleteno osebnost. In ne le zavedava, tudi jasno občutiva, vsak na svoj način.

V soboto bo posvetitev v 1. stopnjo Obreda celote, v nedeljo posvetitev v 2. stopnjo. Sporočeno je, naj posvečujeva skupaj, saj celotna duša posvečuje veliko močneje. Morda bo to tudi priložnost, da si pogledamo v oči in skušamo videti nevidno. Videti ljubezen, ljubezen duše, sveto, brezmadežno ljubezen, ki edina deluje na vseh ravneh človeškega bitja.

S Keman sva se hotela prepričati, da sva zgolj dva nedolžna zaljubljenca ob napačnem času na napačnem mestu. Najini zvezi sva želela napraviti konec in tudi sebi dokazati, da je privlačnost med nama začasna, necelovita, navidezna. Nisva se želela igrati s svojima partnerjema in otroki. Jasno sva se zavedala, kakšno opustošenje bova povzročila med njimi, če bi postala par in zaživela skupaj. In v iskanju odgovorov sva spoznala, kako neverjetno ostajava povezana. Ves čas, ne glede na najin odnos, ki ni vedno idealen. Duša naju povezuje in srci, ne najini osebnosti in telesi.

Primerjava z Nočnim portirjem je smiselna toliko, kolikor najina dušna ljubezen ogroža druge. Koliko se je bojijo, da zaradi nje ne bi mogli nikoli več ljubiti in živeti enako kot doslej. Sva le dušni par med milijardami dušnih parov. Zdaj je to vedno bolj jasno z Deo kanalom ljubezni. In vsi iščemo pravo ljubezen.

Z ljubeznijo duše,

Marko, v prisotnosti Keman« 

22.50 Poljub na svilene ustnice, stisnil se bom čisto k tebi. 

Bud (sreda), 29. 1. 2014

7.05 (Marko Rozaliji) Rozalija, oglasi se kaj pri meni...

7.35 (Rozalija Marku) Bom prišla v četrtek na skupino ob 18. uri.

7.46 Dobro jutro, dragi, če si morda odgovoril Timu, mi lahko prepošlješ. Danes mi je že jasno, kaj se je dogajalo z mano ta ponedeljek. Je pri tebi vse v redu? Ves čas me skrbi zate, kljub temu da vem, da si bolj zaščiten kot kočevski medved...

8.18 Sem ti poslal e-pismo. Kaj je bilo v ponedeljek, povej! Viviana preko pisem uvideva neizbežno, očita, izstopa iz Novoteozofskega društva...

8.53 Tvoje pismo mi je razkrilo, da si vitez na belem konju, ki brani ljubezen samo po sebi. Kako čist odgovor… Brez odvečne diplomacije!

9.00 Meni pa se ob tebi že ves čas razkriva, kako ganjen sem, da si TI moj dušni par... Komaj čakam, da zaživiva skupaj…

9.14 Ljubezen moja, kako sem ponosna nate in srečna, da si TI moj izbranec. Včeraj sem želela obiskati grob svoje mame, da ji povem, da sem našla ljubezen svojega življenja. Oprosti, težko odgovarjam, že dve uri Ariana uprizarja živčne zlome. Moram se izčistiti njenega gnoja.

9.18 Moja edina, ti si ljubezen, ki sem jo iskal...

9.51 Poskusi tako, da najprej odpraviš stres pri sebi. Ponavljaj si, da imaš RADA Ariano. RADA imaš njen gnoj. RADA ji pomagaš. RADA si z njo. RADA imaš, da je poskrbljeno za tvojo edinstveno Ariano...

14.34 Sporočilo Očeta Prvega zame: 'Ariana te ves čas vleče v nizke energije in nima te pravice. Ti nisi njena terapevtka, ti si Markova žena.' Že ves dan čutim, da me meče ven iz družine, zato sem tako nervozna. Tako si želim, da bi se danes še videla, a ne vem, če bo mogoče, saj Tiana ne more biti sama. Zakaj je vse tako zapleteno?!

14.58 Razumem. Zdaj pa si ponavljaj, da si rada v tem položaju. Potrjuj vse tisto, kar te moti... Vedno pomaga, odpravi nasprotja, sprosti stres, odpre srčno čakro.

15.11 Ja, ves čas govorim, čeprav… se imam rada! Verjetno še moram dodati: In rada imam Marka! Hvala, to je osvobajajoče!

15.15 To potrjevanje resničnosti je tehnika, ki pomaga, ko osebnost odpove.

15.25 Jaz razumem drugače. Imeti rad svoje sebstvo, ne pomeni imeti rad samo sebe, temveč tudi tebe. Najlažje imam rada tebe. Ravnokar mi je Alja očitala, da te imam raje od lastnih otrok.  Pomembno je, da sem si priznala, da jih sicer imam rada, a da me ne bodo več izkoriščali. Tvoja prisotnost me zdravi, ljubi moj. Ljubim te...

15.36 V dušni ljubezni se lažje osvobajava karme in zdraviva vsa svoja telesa. Ker sva na strani celote. Celota je ljubezen... Ljubim te.

15.39 Ne razumem prav. Že delaš Obred celote ali te še lahko pokličem? 

Po telefonu sta se dogovorila za srečanje v Hera Gei / Šambali. Sedla sta v mali prostor in se poljubljala. Ko je sedla nanj, je v prostor pokukala starejša radovedna ženska, obiskovalka zvočne kopeli z gongi. Prvič ju je nekdo zalotil. A ko je zaprla vrata, sta ostala mirna in nadaljevala s poljubljanjem.

»Si videla?«

»Kaj?«

»Veselje v njenih očeh?«

»Zakaj veselje?«

»Zaradi ljubezni... Ampak ni vsaka ljubezen prava ljubezen, ki je združevanje moškega in ženske, ki se edina resnično dopolnjujeta. Izpolnjujeta... izpopolnjujeta... V višjo celoto... novo dušo!«

»Sama nikoli ne bi pomislila, da je ljubezen tako pomembna. Že zato, ker je nisem pogrešala. Pri mami in očetu sem je dobila, kolikor sem je potrebovala, hotela. Vsak na svoj način sta mi stala ob strani, oče z nenehno pozornostjo, zadajanjem izzivov in iskanjem popolnosti, a tudi sprostitvijo in igrivostjo, mama pa z nežnostjo, sprejemanjem, celo občudovanjem, ki ga mame le redko pokažejo hčerkam.«

»Kaj pa Armand?«

»Ljubezen sem dobila tudi pri njem. Dobila sem je veliko, pa čeprav nisem začutila tiste bližine, da bi mu jo lahko enakovredno vračala, in tiste svobode, da bi ga lahko ljubila do konca.«

»Kaj pa tvoje skrivne ljubezni?«

»V obdobju zakona sem dobila veliko ljubezen tudi od njih... a se z njo nisem igrala.«

»Resnično si dobila veliko ljubezni v tem življenju, morda celo več, kot si si je želela...«

»Verjetno res. A ljubezni, o kateri govori Oče Prvi, te ljubezni doslej nisem poznala. Niti nisem verjela, da obstaja. Zame so bili 'komplementi', 'duše dvojčice', 'dušni plameni' romantična laž. To ljubezen prvič doživljam s teboj.«

»Kot ženska in psihologinja si z lahkoto predstavljaš razočarane moške in ženske, vse te zanemarjene ljubimce (ali tudi zapuščene)... Ki krvavo potrebujejo mit o popolnih človeških partnerjih, da bi nadaljevali mit o popolnosti človeške ljubezni, ki nadomesti konec začetne zaljubljenosti...«

»Nikoli nisem razumela ljudi, ki so ljubezen dojemali kot zaljubljenost... ali kot modno sezonsko zapoved. Zame je ljubezen veliko več od izmenjave strasti in čustev... je nekaj nadčloveškega. Najprej sem ljubila objem narave, že kot majhna, kjer sem se lahko sprostila in predihala čakre, se na novo povezala z življenjem. Čeprav je oče pretiraval, ko me je gnal v gore skoraj vsak vikend. Enkrat na triglavskem ledeniku bi skoraj umrla... A bilo mi je vseeno, tako sem bila izčrpana, a sem na nek način uživala vsak trenutek…

»…tudi ko si drvela po tistem ledeniku proti robu prepada, kot si mi nekoč omenila?«

»Ja, tudi takrat. Spomnim se njegovega pogleda, iz oči v oči... Brez strahu, čisto zaupanje... Tako samoumevno… Da je za vse poskrbljeno... Na robu previsa me je rešil nahrbtnik, ki se je zataknil.«

»In je res bilo za vse poskrbljeno… Noro...!«

»Jeseni mi je Ines astrološko dokazovala, da si moram poiskati svojo pravo ljubezen. Doma sem kar pihala od jeze. Kaj ima ljubezen z mojo boleznijo! Armandu sem dve uri težila, kako Ines narobe oceni človeka. In nato mi je Agata tudi napovedala drugega moškega: 'Ta bo pravi zate, boš videla... A morala si ga boš sama narediti!'

»In zdaj si me naredila, hahaha...«

»...kot da sem iskala bolezen, da bi lahko spoznala najvišjo ljubezen. Ki je še več kot ljubezen do narave, do življenja, do ljudi, celo več kot duhovna ljubezen in do Boga... To je ljubezen, ki jo išče in potrebuje moje srce, moja človeška duša. Ljubezen do druge človeške duše, s katero sta vedno bili in bosta celota v zavesti...« 

Guru (četrtek), 30. 1. 2014

1.05 Je vse v redu, dragi? Ljubim te.

1.14 Ooo! V redu sem, prepisujem e-sporočila v računalnik. Kako lepa si bila v Hera Gei /Šambali... Žena moja!  

1.31 Super, da še bediš. Napisala sem ti sms že ob desetih, a ti ga nisem mogla poslati, potem sem zaspala. Dvojna vloga je zelo boleča – samo ti si moj mož! Vedno bolj si te želim kot moškega. Čeprav me Oče Prvi opozarja, da sva že preveč osebnostna in zaljubljena. Zdaj lahko rečem, da sem popolnoma nemočna in tvoja.

1.35 Joj, samo ti mi narediš takšno veselje ob tej nekrščanski uri. Ljubiva se iz obojega – osebnosti in duše. Kako si?

1.43 Bolje, da ne veš. V ponedeljek sem si želela le tvojo dušo, zdaj potrebujem tudi tvoje telo. Tako, zdaj se mi je kompletno utrgalo! Res, še nikoli nisem tako zelo ljubila…

1.48 To je najlepše, kar mi je kdo povedal. Sam čutim povsem enako do tebe že ves čas. A to skrivam, ker se bojim. Da boš odšla. Ker se tako obešam nate.

1.58 Jaz ne bom odšla, kaj ne vidiš, da sem čisto odvisna od tebe!? Če bi bil zdaj tukaj, ti ne bi dovolila spati. Prej sva čutila, da se morava družiti čez dan, zdaj to prehaja na noč. Lezi name, da te bom začutila do konca!

2.03 Ves ležim na tebi in te poljubljam v večnosti… Res ne boš odšla?

2.09 Vso moč imaš, si nad menoj! Ti odločaš za oba! Greva spat, da bova jutri lažje razmislila, kam se lahko zatečeva. Lahko tudi k Doris…

2.15 Ti znaš voditi najino ljubezen v miru, jaz v stiski. Greva spat, jutri pa k Doris. In še kam, da ti razkažem svojo stran duše.

2.17 Srečna sem, da te imam…

2.20 Ne morem verjeti…

2.22 Zakaj ne moreš verjeti?

2.28 Tako malo je bilo med nama, a sva si že tako zelo blizu

2.34 Poljubček za nočko. Moja roka je na tvojem…

2.36 …za vedno.

7.44 'Ti si moj edini mož, ljubimec in prijatelj, nikogar drugega več ne potrebujem! S teboj imam ljubezen vseh ljubezni, in blagoslovljena je od Boga. Osebnostna ljubezen je zemeljska, najina ljubezen je Božja. Ta ljubezen je največja sreča, ki se lahko zgodi v življenju.' To je kratek povzetek današnjih sporočil Očeta Prvega.

8.10 Tvoj 'dobro jutro' me je katapultiral. Vate. Delavci v Hera Gei nameščajo in popravljajo radiatorje. Kaj počneš, ljubezen moja?

8.17 Ariani razlagam, da bo prevzela del gospodinjstva, ker odhajam. Gleda kot sokol. Upam, da danes Armand dobi plačo, da poplačam položnice.

9.00 Kot sokol, haha... Danes imamo srečanje skupine. Joj, pozabil sem vabila za Obred celote ta vikend. Tim klical...

12.32 Zdaj grem k Doris, me je prosila za pogovor na štiri oči. Trpi! Najraje bi kar odpovedala bioresonanco...

12.36 Zdaj sem čisto zaljubljen vate, kot šolar v svojo učiteljico...

15.17 Si pri Doris? Rad bi te sopodpisal na vabilo za Obred celote.

17.53 Ljubezen moja, ne bo me, Amelija je zamešala datume. Mogoče ob osmih, če ne boš preutrujen?

17.55 Utrujen, ob tebi...?

16.30 V prilogi me moje ime ne moti, ker je naveden Deo kanal, vpovabilu k Obredu celote pa me moti, ker je Obred celote tvoj... oz. mislim, da bi bilo… 

Poklicala ga je in dokončala misel… Da se boji odziva ostalih obrednikov celote, kajti 'sošolci' bi si lahko ustvarili napačen vtis, da se je 'vrinila kot duhovnica'...

Nato je Marku posredovala (z e-pošto) sporočili Očeta Prvega za Rozalijo in njenega nezadovoljnega sina...

»'Rozalija, zaupaj Obredu celote, zadeve se bodo uredile in bodo boljše. Ljubi svojega sina kljub vsemu, le tako bo sprevidel in se umiril. Slabo se počutiš zato, ker se spreminja tvoja osebnost in razpada želja po materialnosti.'

'Mama te zelo ljubi in zahteva tudi preveč ljubezni od tebe. Pozna svoje šibkosti, in kaznuje zanje zavest ljubezni.'« 

Marko je odpisal, da bo posredoval sporočila Rozaliji, in dodal: »Rozalija kaznuje zavest ljubezni, je sporočeno. Ali to mogoče pomeni, da ne more vedno imeti rada svojega sina, ker nima rada same sebe, ko se počuti šibka (nepopolna)?«  

20.08 Ste gotovi?

20.10 Ja, ljubezen moja... 

»Danes sem si sposodila Kezeletovo knjigo o Ganešu. In naletela na zgodbo, ki jo morava predstaviti v knjigi. Zgodba o božanskem paru Šivi in Parvati. Prebrala sem, da je Šiva z veliko težavo prepoznal svojo drugo polovico.«

»Nenavadno, pri nama je ravno nasprotno... Jaz sem te takoj prepoznal, ti si potrebovala veliko več časa. Zakaj morava to zgodbo vključiti v knjigo?«

»Ne vem...« 

21.43 Upam, da boš kmalu doma. Ko sem se slekla in preobula, je prišel Armand in me vprašal, ali lahko spije vodo iz moje steklenice. Sploh ni vedel, da nisem bila doma, to je bilo to...! Kako mi je žal, da se ob tebi ne morem bolj sprostiti. Vedno se počutim kriva, da si skupne trenutke naskrivaj kradeva zase. Menda je takšno skrivanje neizogibna faza pri nastajanju zveze – ali pa iščem le izgovor? Ti mi določi dan, ko bom zapustila svoj stari dom!

21.56 Kjer si ti, tam je moj dom, zato nikoli nisi odšla. Pojdi jutri, jutri je najboljši dan. Dobivava se lahko pri Idi, potem pa greva k Doris, če bo za.

22.01 Ne jutri, prosim! Ker v soboto bodo posvetitve v Obred celote. Raje po posvetitvi.

22.07 Ja, naj pride, naj znori... šalim se! Naj mu jaz povem?

22.08 Oprosti, nisem te vprašala, koliko sem dolžna za kokosovo maslo, sveče, kadila, svetovanja mojim prijateljem. Z vsakim dnem sem ti dolžna za nekaj novega. Strah me bo v soboto pri tebi, če mu povem jutri.

22.13 Ne skrbi! NE SKRBI, to ti hočem sporočiti. In napravi to zame, po svoje. In tedaj, ko boš začutila. Imaš zaščito duše, vedno ti je pomagala ob vrnitvi z zmenkov. Tudi Oče Prvi čaka, da zadeve stečejo. Zahvaliva se, zaupajva!

22.25 Hvala, ljubezen moja, kako me znaš voditi! Zdaj vidim, da sem moške podcenjevala. Ali pa si ti edini moški, ki je zame pravi...? Valerija ima prav, sploh se ne zavedam, kaj imam. Ko že mislim, da te ne morem bolj ljubiti, se mi odpre nova dimenzija ljubezni do tebe. Najina ljubezen je resnično nad življenjem...!

22.28 Res si največ, kar imam... Saj te sploh nisem vredna!

22.40 Enako doživljam tebe jaz... Zame si nadnaravna!

* kasneje je Oče razkril, da se razpolovi praduša. Ta se kot prazavest (čista zavest), ki želi zaživeti pravo življenje, poveže s prasilo (v tekočem jedru Zemlje) in razpade na moško in žensko polovico, ki ju kot minerale izbruha vulkan na površje Zemlje, kjer se postopoma skušata združiti (skozi rastlinske, živalske in človeške reinkarnacije) v dušo v svetu duš (premnogim pradušam to žal ne uspe) 

28. poglavje – BREZ UPIRANJA DUŠI

Šukra (petek), 31. 1. 2014

8.21 (Rozalija Marku) Marko, kar se mi je včeraj zgodilo s Timom, me je kar močno pretreslo. Kaj je to? 

Marko se je nasmehnil… Ob enih ponoči opazil luč v Hera Gei / Šambali. In Timov avto... Nenavadno, le kaj sta si golobčka imela toliko za povedati?   

8.22 Dobro jutro... Komaj zdaj na Obred celote... In hitro spisat vabilo... Za posvetitev v 1. stopnjo Obreda celote.

8.24 (Marko Rozaliji) Pokliči ga... Bosta sama ugotovila, kaj se dogaja.

9.02 (Rozalija Marku) Hvala, sva se pogovarjala.

9.33 Posvetitev bo v nedeljo... Poljub.

14.10 Nobene podpore nimam – Armand še vedno ni dobil plače...! To se še nikoli ni zgodilo!

14.13 Nimaš podpore? Od mene? Od Očeta Prvega? O, vedno in povsod, Edina moja...!

14.23 Sem ti poslal priponko za 1. stopnjo? Te lahko sopodpišem?

14.28 Podpiši. Nisem doma. Ljubim te! Kaj Oče Prvi spet hoče od mene? Tej družini še nikoli ni šlo tako težko. In ravno zdaj naj jih zapustim? Ta igra je prekruta zame!

14.33 Malodušje te bo zapustilo, ko boš iskala celoto...

15.46 Zdaj pričenjam Obred celote v tebi. Odloži skrbi, nikogar ne zapuščaš, le svoja postajaš.

15.47 Ljubi, kako lepo si napisal vabilo, ampak vse to je tvoje delo. Ne zaslužim si biti sopodpisnica, mi je pa v čast.

15.51 Pretiravaš s skromnostjo. Zaradi tebe se nam vsem razkriva skrivnost prave ljubezni in partnerstva, pravi namen Obreda celote. Če to ni soavtorstvo! 

Nekaj čez 18. uro je Marku zazvonil telefon…

»Povedala sem mu za naju…!«

»Kaaaj...?! Povedala si mu...?! Čestitam!! Kako je bilo...?«

»Presenetil me je... Sploh me ni hotel poslušati! Ti bom več povedala potem.«

»Ni pripravljen na resnico?«

»Očitno ne. Ubogala sem te, mu vse razkrila. Tudi za ljubimce sem mu povedala…«

»Vse si mu razkrila – Kirna, Zoltana, Tiana...? Tako, zdaj je razkrito, in zato bo lahko vse drugače. Čestitam...!«

»Te bom poklicala, zmanjkuje mi časa. Ljubim te.«

»Ljubim te, vedno…!« 

18.21 Objemam te. Vedno in povsod. In vso, z vsem tvojim trpljenjem.

18.24 (Rozalija Marku) Marko, jutri žal ne bom mogla priti na srečanje skupine. Kdaj je naslednje? Lep pozdrav vsem in hvala. 

Ponovno je pozvonilo, znova je bila Keman.

»Dragi, kaj delaš?«

»Tebe ljubim... Se kaj dogaja?«

»Odpeljala sem se k Idi v Hoče, prespala bom pri njej. Je že navajena, ko se spreva z Armandom.«

»Je jezen?«

»Čakala sem, da odide od doma, in mu povem po telefonu. In da lahko zapustim stanovanje, preden se vrne. V živo mu nisem upala.«

»In kako je sprejel?«

»Ni verjel. Govoril je samo 'ja, ja, se bova že pogovorila, ko pridem domov'. Ni me vzel resno, prevečkrat sem že tako grozila, in se vedno vrnila. Je pa zdaj prvič izvedel, da imam drugega...«

»Kako si to izpeljala?«

»Povedala sem mu, da odhajam, ker imam drugega moškega. In je odvrnil, da to že ve, in je dejal, da si to ti. To me je res bolelo, nikoli ni upošteval mojih občutkov. Kot da je nad vsem.«

»To je le obramba, ljubica. Ker ga preveč boli. In se je nato vrnil domov?«

»Ja. Že čez 10 minut, me je presenetil, ravno med odhodom k Idi. V obraz se je vidno spremenil, poln adrenalina, pripravljen na soočenje, boj. Začutila sem, da ne bova mogla ničesar opraviti z besedami, saj v takšnih primerih vedno obvelja njegova. Zato sem pohitela in stopila skozi vrata, čeprav je bilo zelo napeto. Stal je ob vratih, me nepremično gledal v oči. Odločno sem stopila mimo njega... uspelo je! Sledil mi je do prvega nadstropja, nato pa se je  ustavil. Potem sem končno nadaljevala sama.«

»Res zanimivo...«

»In veš, kaj sem čutila ves čas? Kot da nisem v svojem telesu. Kot da ves čas nekdo upravlja z menoj. Le to sem vedela, da ravnam prav. Da sledim duši.«

»Ostajam brez besed... Kako pa te je sprejela Ida?«

»Tudi ona me ne upošteva... Pravi, da je to še en brezupen poskus, ki se bo jutri zaključil z vrnitvijo domov.«

»Te ne upošteva, zanimivo…«

»Morda me, vendar daje videz, kot da mi ne verjame.«

»Kolikokrat si se že tako zatekla k njej zaradi spora z Armandom?«

»Ne vem… Večkrat na leto.«

»Ja, potem razmišlja smiselno. Čeprav… saj si ji povedala za naju, ne?«

»Nisem upala. Le to, da imam Deo kanal in napoved dušne ljubezni. In da mi Oče Prvi pravi svetnica, kar me zelo čudi.«

»In kako je to sprejela?«

»Smejala se je. Potem je ona prej svetnica kot jaz, je odvrnila in namignila na vse moje splave, ljubimce in ostalo, kar je uspela izvrtati o mojem življenju iz omrežja svojih znank in znancev. Ker ona je bila zvesta le enemu moškemu... Armandovemu očetu... 'Prekršila' se ni niti z moškim, s katerim sta se dobivala 7 let, hodila skupaj na izlete, dopust...

»Niti tedaj se nista ljubila?!«

»Vselej je vzel s seboj kakšnega prijatelja, z njim ločeno prespal v drugem prostoru.«

»Prespal z njim v drugem prostoru...!? Zanimivo, hahaha...«

»Moram zaključiti…«

»Upam, da te ne bo nocoj preveč nadlegoval po telefonu... Sem s teboj, naj te varuje najina duša, Oče Prvi in vodniki!«

»Se slišiva, te pokličem.«

»Poljubček na smrček, uživaj v hladu Idine hiše.«

»Res bi te potrebovala, da mi zagreješ posteljo.«

»Lahko pridem tudi naskrivaj…«

»Mislim, da bi Ida slišala...«

»Znam biti zelo tiho... Ponudba velja neomejen čas.«

»Dobro, te pokličem...« 

19.51 (Marko Rozaliji) V redu, pa znova vabljena naslednji četrtek.

21.32 Mi lahko pišeš.

21.58 Sem zdaj naredil še posebne mantre za Šivovo družino – za naju. Kako je?

22.31 Zdaj nori! Na e-pošti je prebral obe Vivianini pismi…

22.41 Živo in Filipa peljem k Filipu v Malečnik. Imaš zaseden telefon zaradi Armanda? 

Čez pol ure ga je poklicala.

»Ves čas govorim z njim... Marko, komaj zdržim! Prosila sem ga, naj malce neha, a sili vame, prosi, naj se vrnem. In ko prekineva, takoj znova pokliče, se razjezi, zahteva, grozi. Da moram nazaj. Ker se bo sicer ubil.«

»Ubil? Grozi tudi tebi...?«

»Ne več. Le kako bi ljudem pojasnil svoje grožnje, namenjene podhranjeni bolnici, ki visi na nitki življenja?«

»Ja, to bolezen ti je duša prinesla z dobrim razlogom... In jo bo tudi odnesla, ko ne bo več potrebna.«

»Marko, moram zaključiti…«

»Se še boš pogovarjala z Armandom?«

»Ja, bolje, da se mu oglasim, moram… Zaradi otrok. Da ne bodo prenašali vsega tega...«

»Ne obupaj... Obup je pekel. Nepretočna srčna čakra, podobno kot dvom vase. Če se bova zdaj reševala z željami najinih osebnosti, pričakovanji in zahtevami iz strahu, se bova postavila nad ljubezen. Bojim se, da nad ljubeznijo ni pravih odgovorov... Za nikogar.«

»Srčno upam, da se bo vse dobro izteklo. Če ne bi bilo otrok, bi vse bilo drugače. Groza me je, da morajo vse to spremljati... Sploh Tiana.«

»Razumem, ostajava na zvezi. Ne obupaj!«

»In kaj boš počel ti?«

»Nič, mislil bom nate... In navijal za ljubezen duše. Da vse primerno uredi. Neboleče za vse vpletene. Pokliči, če bo kaj novega...«

»Ja, bom...« 

Šani (sobota do 15. ure), 1. 2. 2014

0.08 Predaj Armanda njegovi duši, predaj ga Očetu Prvemu...

1.22 Spomniva se, kdo sva v resnici... Naj zavest in sila ljubezni preusmerita zavest in silo življenja.

1.31 Ljubim te. Kdaj bova lahko skupaj?

3.30 Napada, ker je videl podporo drugih ljudi.

3.56 Zjutraj gre do vaju – prosim, bodi pripravljen.

4.00 Ne obupaj, še naprej nosiva ljubezen. Poljubbb!

4.01 Ja, res je. A ta ljubezen se ne dotakne najinih partnerjev.

4.03 Vse bo v redu...

4.06 Ljubi moj, kolje me na daljavo. Prosim, umakni se mu danes!

4.11 Velja, se bom zaklenil. Čeprav bom sledil tudi vodnikovim znamenjem. Ohrani upanje... 

Ko je ležala v postelji, je opazila žarke različnih barv, ki so švigali po prostoru. Naenkrat jo je prevzelo novo upanje. Tedaj je zaznala tudi drugo osebo v sobi. A to je ni prestrašilo, in namesto tega jo je obšel občutek varnosti, ki jo je pomiril. 

Ob 6. uri je poklicala Viviana. Prvič je govorila umirjeno in Marku prijateljsko zaupala, da je Armand telefonsko poizvedoval, kako kaj prenaša moževo nezvestobo. In da namerava dopoldne v Šambalo na pogovor z Markom, a mu je odvrnila, da Marko komaj čaka soočenja z njim, zato sta skupaj ugotovila, da srečanje ne bi bilo smiselno.

Nato je Marko poklical Keman in jo obvestil o vsem. 

7.16 Dušna ljubezen je zapoved človeku. Da poišče pravo osebo. Obred celote olajša združevanje moške in ženske strani v duši. Ki je naravni človekov in človeški razvoj. 

8.22 Ariana tuli v lokalu, kjer streže, glasno grozi, da se bo ubila. Bom morala žrtvovati tudi otroka??? Videti je, da se bo mojim bolj strgalo kot tvojim…

8.30 Če nič ne moreš, jo prepusti njeni duši in vodniku ter Očetu Prvemu. Vse bistveno se ureja v duši in njenih vodnikih.

8.32 Poljub na tvoje svilene ustnice... Zdaj te ljubim tudi zaradi Armanda, Viviane, tvojih otrok, mojih otrok, vseh…  

10.10 Ariana bolje? Ti uspeva...? Lahko ohranjaš svojo in najino vibracijo? Kako Armand? Sem ga ni bilo... Izklopi telefon in se  pogovori z Ido. Uspelo ti bo, svoboda je ljubezen duše...

11.34 Armandovo e-pismo se mi ne odpre. Kaj lahko storiva? 

Rahu (sobota po 15. uri), 1. 2. 2014

18.51 Uspelo mi je odpreti Armandovo e-pismo. Prebral sem njegove grožnje. Ljubim te, ti moja begunka ljubezni... Moje srce bije zate... 

(8.44, Armandovo e-pismo Marku)

»Spoštovani gospod, nobena vera in nobeno prepričanje ne opravičuje razdor družin, še najmanj družin tistih, ki smo vam pomagali. Moja žena (zato jo pustite na miru in ne kontaktirajte več z njo – v njeno dobro) mi z otroki pomeni vse. Za njih sem pripravljen umreti. Keman ljubim tako močno, da moja bolečina verjetno ne bo nikoli več popolnoma izginila. Posvetite se svoji družini in svoji ženi (ki jo nadvse spoštujem in ki vas neizmerno ljubi) ter prepričanju delati dobro. Takšnega sem vas spoznal, zato ostanite naprej takšni. S tem prepričanjem in vero (če jo lahko tako imenujem) delajte dobro in ne prizadenite nikogar več, tako kot ste mene in svojo ženo. Ne pričakujem odgovora, ker bo prirejen za vaš svet, moja žena spada k nam!!!! Želim vam modrosti in vaši družini mir in srečo.

Lep dan, Armand Smreka« 

18.59 (Markovo e-pismo Armandu)

»Prebral sem Vaše grožnje na e-pošti, dragi g. Armand!

Lep pozdrav, Marko« 

19.08 Vse je v redu. Sem pri Idi, Armand ve, vendar ne teži. TV je tako glasna, da me vso trese. Kasneje te pokličem. Kaj ti je grozil? Ali me še ljubiš?

19.12 Ali te ljubim? Vedno sem te in povsod te bom. Preglasna TV? Vata v ušesih res pomaga... Ljubezen duše poskrbi za vse. In ti, me ljubiš?

19.13 Ja, ljubim...

21.49 Spala sem. Kaj delaš, ljubezen moja?

22.50 Spiš? 

Surja (nedelja), 2. 2. 2014

4.51 Zaspal sem oblečen. Nekaj me je predramilo, in dobil sem tvoje sporočilo, a sem med odgovorom zaspal. Sestavljam seznam manter.

4.55 Dobro, da si se naspal... Poljub.

4.57 Kdaj natančno si Armandu obljubila vrnitev domov?

4.59 Ko sem se vozila v Hoče k Idi, je pred mano vozil avto z registracijo 69 69F. Bi to lahko kaj pomenilo?

5.05 Le kaj bi lahko pomenilo...? Hahaha... Predlagam, da skupaj poiščeva odgovor... V ogreti in zaklenjeni Hera Gei / Šambali?

5.06 Prejela sem sporočilo, da si oba želiva spolnosti iz duše, in da sva mistična zaljubljenca. In da je seks odnos moški–ženska, ki je zgolj materialen.

5.11 Najina spolnost je torej iz duše, in najini osebnosti ji sledita? Brez tebe ne morem nič... Bližina s teboj je ključ za vse!

5.13 Tudi zato je morda tako težko Armandu in Viviani. Ker čutita najino dušno ljubezen, po kateri najbrž sama hrepenita.

5.19 Bližina je, a nekaj me ustavlja – verjetno vsi ti spremljajoči dogodki. Zelo si te želim...! Hvala, da si na razpolago…

5.24 V meni si prebudila slo, močnejšo od privlačnosti telesa in osebnosti. Nisem si mislil, da lahko tako močno začutim žensko...

5.56 Že vem, zakaj sem v Hočah.... Da 'želim' spremenim v 'HOČE-m'!

6.01 Res se dobro sliši... In kaj HOČE-š? 

6.47 (Markovo spremno e-pismo k tedenskemu seznamu manter, s prikritim odgovorom Armandu)

»Drage obrednice in obredniki celote, lep pozdrav!

Kako kaj mantre? Je dihanje že lažje? In štetje manter s polaganjem rok na čakre? Pomembno je, da Obred celote izvajamo, čeprav včasih ne uspe vse popolno. Tudi tako se čistimo slepil in utvar. Tudi tako treniramo trajno upanje (ženske) in zaupanje (moški) našega srca. Tako lahko iz upanja in zaupanja srca neboleče preobražamo 'brezdušna' prepričanja in verovanja naše glave. Takšna preobrazba zagotavlja razvoj, ki je ljubezen, je sporočeno. Kajti življenje je ravnovesje, razvoj pa ljubezen. In to je kar pomenljivo sporočilo in zagovornike človeške ljubezni. To je ljubezen na ravni osebnosti, ki se romantično oklepa slepil in prividov zaradi strahu pred spremembami. Tudi ljubezen vernikov, mistikov, okultistov, ki neozemljeno tavajo v strahu, da ne bi svoje 'višje', 'duhovne' ljubezni 'umazali' z nepopolnostjo človeškega bitja.

Kadar se oklenemo prepričanj in verovanj brez upanja in zaupanja pretočne srčne čakre, trpimo v materialni navezanosti. Ena od oblik navezanosti je bolestno ljubosumje. To je strah, da bi nam nekdo prevzel osebo, brez katere ne bi mogli ljubiti, živeti. A pri tem pozabljamo na svobodno voljo osebe, s katero živimo. Če moramo svoji ljubljeni osebi groziti, da bi ostala z nami – ali je naša ljubezen prava? Ali jo lahko izsilimo? Ali lahko zaradi ljubezni drugega prepričujemo, da ni dovolj razumen, da bi se lahko sam odločal o tem, s kom bo živel? Ga lahko prisilimo v zaigrano poslušnost, oziroma pritiskamo nanj, dokler ne postane negotov vase, malodušen? In ali lahko začutimo pravo ljubezen zaradi strahu, slepil in prividov? 

Eden takšnih prividov je, da smo za partnerja, ki nas želi zapustiti, pripravljeni umreti. Če je potrebno, tudi skupaj z njim. Kajti konec ljubezni pomeni konec življenja, življenja, ki nam ne ustreza. Ni pomembno, kaj čuti naš partner, nam življenje brez njega enostavno ne ustreza, in on se mora s tem sprijazniti, pa če hoče ali ne.

Tako kažemo, da ne upoštevamo svojega partnerja, kaj šele ljubimo. Sporočamo mu le, da smo pripravljeni raje umreti, kakor pa spremeniti svoje življenje. Resnično velika ljubezen!

Ali ni prava ljubezen to, da iz srca zaživimo za svojega partnerja, ker mu pustimo živeti in ljubiti iz njegovega srca? Vsakogar, ki išče ljubezen v srcu, čaka njegov komplement (dušni partner). Odslej imamo v Deo kanalu ljubezni možnost, da to osebo s pomočjo Očeta Prvegatudi zanesljivo prepoznamo. Zato je zdaj čas za novo življenje, življenje duše. Duše, ki sledi ljubezni duše.

Z ljubeznijo duše, Marko« 

Ob 7. uri se je Marko začel pripravljati na jutranji Obred celote, ko ga je v kuhinji prestregla Viviana. Postavila se je predenj, mu izročila darilce ob 23-letnici njune poroke ter mu s solzami v očeh zaželela vso srečo in veliko ljubezni na njegovi novi poti.

Marko je bil ganjen, prvič po razkritju njegove nove ljubezni sta si izmenjala nekaj besed kot nekoč. Preganjal ga je občutek krivde, da je kriv njenega trpljenja, malo pa tudi strah, da bi solze, ki so se mu nabirale v očeh, razumela kot obžalovanje, da je izdal njuno ljubezen. Ta ljubezen, ki jo je imel z Viviano, je preživela v njem, a zdaj jo je videl drugače, kot ljubezen do njene osebnosti, ki jo je še dalje občudoval in trpel z njo.

A ni mu bilo všeč, da Viviana zavrača iskanje prave ljubezni. Je pa razumel, da Keman in Deo kanalu ljubezni zaradi vpletenosti v njegov odhod enostavno ni zaupala.

Zato se ji je le zahvalil v želji, da bi njena duša lepo poskrbela za njeno ljubezen in življenje, pri čemer ji je obljubil vso pomoč. 

8.20 Priskrbel bom vse za najin skupni Obred celote, ti pa mi podari svojo prisotnost, edina moja…   

8.22 Morda bom zamujala. Težave z ledom na cestah. Tukaj so neprevozne.

8.30 Ja, vidim! Zbudili smo se v deželi Ledene kraljice... Tudi Ranja prosi za prevoz. Živi v bloku nasproti Doris, bi jo pobrala med potjo?

8.31 Da.

8.41 Ranja je pravkar odpovedala udeležbo... Kako vožnja? 

Žled je ceste spremenil v drsalnice. Marko je užival, ker led Keman ni ustavil, da se ne bi pravočasno pripeljala iz Hoč v Maribor.Edino njo je videl na Koroški cesti voziti to jutro... Res je pogumna in spretna!

Ko sta čakala kandidate za prvo skupinsko posvetitev v prenovljeni  Obred celote, je dobila sporočilo Očeta Prvega:

»Verjemi v ljubezen in zaupaj Marku, ki te ljubi in občuduje.« 

Prišel ni skoraj nihče, le obrednik Ruben, ki je živel tri hiše dalje, in opravili so skupni Obred celote. Marko je skesano pripomnil: »Morda pa ljudje niso prišli zato, ker bi morala biti ta posvetitev prejšnjo nedeljo, ko sem Hero Geo/Šambalo pomotoma oddal drugi skupini za cel vikend (Postavitev družine).« 

13.08 Postaral se je za 20 let, noge ga sploh ne nosijo. Ko sem prišla, je doživel telesni kolaps. Premočna sva zanj, dejansko potrebuje pomoč, za hospitalizacijo je. Nujno je treba najti način podpore v takšnih primerih!

13.18 Brez upiranja duši bi ljubili in živeli veliko lažje. Razmišljaš, da bi se vrnila k njemu...? Ker je ogrožen njegov obstoj...?

13.45 Dragi, sploh ne, niti za trenutek. Le pomagam najšibkejšemu med šibkimi, to je moja potreba.

13.57 Tudi sam pomagam, a le dokler smem. Včasih pomoč ni prava, bojim se, da je zdaj tako. Armand ti je grozil v pismu, to je njegova resnična bolezen. Rekla si sama, da ti ne pusti iz zveze že desetletja.

14.08 Ko sem le pomislila na to, da bi odšla, je takoj bilo kaj narobe. Ali z zdravjem v družini ali z denarjem. Kot da moram ostati odvisna od njega. Vedno me je kaj prisililo, da sem ostala.

14.18 »Čez 2 tedna mora Marko napraviti konec pri Armandu in Viviani.« To je sporočil Oče Prvi 17. januarja. Napoved uresničena – ti si povedala Armandu za naju 31. januarja...

14.40 Res, točno 14 dni... Ležim v vroči kadi z jojoba oljem. Pogovarjam se z Amelijo in mislim nate, kako te ljubim na vseh nivojih. Sistem je močan toliko kot njegov najšibkejši člen, zato sem te prosila glede Armanda.

15.08 Hvala, da še zame uživaš v jojoba kadi in hvala, da sem tvoj…

16.18 Ti si moj edini za vedno. Ali dvomiš v kaj? Ves čas sem v tvojem objemu.

16.26 Tvoj objem je božanski… Napoveduje novo obdobje, ko bova poskrbela za svoje dneve in noči.

16.34 Kako spodbudno! Sem na Armandovih detektivskih energijah, zelo nizkih energijah, in zdaj sam ugotavlja, da bi se morala s teboj preseliti k Doris.

16.41 Neverjetna si! Če si le ne bo premislil, ko bo boljšega zdravja…

17.16 Ob Rubnu sem spoznala, da si te obredniki želijo zase, in bodo ljubosumni name... Zato si želim ostati neopazna.

17.24 Vse si deliva skupaj. Še včeraj Rubnova 'sošolka' na 2. stopnji, danes že duhovnica Obreda celote. Novi obredniki naju bodo vzeli kot celoto, komaj čakam...

17.59 Veš, kako deluje najina duša? Oče Prvi zaneti iskro, jaz sem papir, ki se takoj vname, in ti les, ki gori...

21.55 Od pol šestih popoldne sem spala. Kako je s tabo?

22.25 Upam, da spiš, in ja, vse je v redu. Ljubim te in čakam... 

Čandra (ponedeljek), 3. 2. 2014

6.10 Pri meni je stanje zelo težko. Ob pol štirih je vzel lexaurin, sem ga prisilila. Ne gre v službo. Joče v objemu otrok, kot da je smrtni primer v hiši. Ostala sem doma, saj otroci sami ne zmorejo prenašati takšne žalosti. Samo ti si moj...

6.15 Zakaj že drugo noč spiš oblečen? Kaj tudi ti preživljaš proces žalovanja?

6.33 Si kaj spala? Grem na Obred naju, te bom držal za roko, vse delal zate, za naju. Za njiju, za tvoje in moje otroke, za vse.

10.35 Pridem lahko ob 12.30 in ostanem do 13.45. Ljubi, oprosti, več zdaj ne gre! In še Alja je naredila sceno.

10.41 Tudi če ne prideš, je v redu, a zdaj je skupni Obred celote največ, kar lahko storiva.  

Po Obredu celote sta se ljubila, vmes je poklicala Viviana. Marko je utišal telefon in ji poslal sporočilo...

13.37 (Marko Viviani) Delava, te pokličem čez 10 min. 

Pogovor je bil moreč. Viviana je oblastno zahtevala denar za položnice in mu posmehljivo ponudila  v odkup družinski enoprostorec, sicer ga bo prodala. 

20.59 Do zdaj hektika pri meni. In pri tebi? Poljubbbb!

21.06 Ne, to ni mogoče! Vedno bolj me omejuje in napada, da sem sama kriva za vse. Tudi jutri še ne bo šel v službo. Zjutraj peljem Tiano v šolo, te pokličem. Nekaj sem kanalizirala, ti jutri povem, ljubim te. Dada mi je res dala idejo za stanovanje, na Smetanovi ulici...

21.13 S teboj sem, objemam te... Lahko bi ga demonstrativno zapustila, šla k Idi v Hoče, in zjutraj na Trg revolucije po Tiano. Oče Prvi sporoča, da se preseli k Idi, tako se boš osvobodila karme.

21.31 Zdaj je po treh dneh nekaj pojedel, vzel lexaurin in zaspal. Tako kot si rekel, bolj dobiva moč, bolj napada. Nemogoči pogoji za delo, še Obreda nisem naredila. Amelija ga je napadla, ker mi ničesar ne dovoli – in to je zdaj ta njegova velika ljubezen! Zaradi otrok sem šla domov, da ne gledajo onemoglega očeta. Zdaj se mi ne ljubi v Hoče. Hvala, da me objemaš. Kaj se ti dogaja?

21.42 Pišem, in svetovanje sem imel skoraj 3 ure. Te napada? Ja, moč človeka zlahka premami... Zakaj ne v Hoče? Obisk pri Doris?

21.50 OK, te moram bolj poslušati, da me vodiš.

22.07 Najina duša deluje tako, da jaz bolje vodim v težavah, ti pa v miru…

22.39 Zdaj si zaspala, ne? Privijam se k tebi, z večnim poljubom na tvojih svilenih ustnicah… Vse do jutra!

23.14 Ravnokar me je zbudil in napadel, da sem vse skonstruirala z nihalom… In prav ima. Bolje, da ne bi ostala doma.

23.23 Lahko pridem po tebe? Ali ti kako pomagam na daljavo? 

Mangal (torek do 15. ure), 4. 2. 2014

0.12 Zdaj je v redu. Zaspal je… Poljub!

0.21 Obišči me kaj nocoj... In sleci se (do konca), vroče bo.

7.38 (Rozalija Marku) Dobro jutro, Marko. Med mantrami me začne dušiti, zmanjkovati zraka. Delam kaj narobe? Bolečina v prsih je kot kamen… To je opis mojega stanja.

7.42 (Marko Rozaliji) Vse je v redu. Mantre sprožijo zdravilno bolečino. Spusti jo hvaležno skozi sebe. Vse to je zdravilna reakcija. Več ustno v četrtek na srečanju skupine.

7.42 (Rozalija Marku) Hvala.

7.45 Videnje je tukaj... Poljub. 

Keman je poklicala Marka in mu povedala, da je Armand videl njegovo zadnje sporočilo, ki ga ni takoj izbrisala.

»Kako je sprejel? Je bil zelo jezen?«

»Niti ne...«

»Hvala Bogu, da mu nisi pokazala tistih bolj sočnih…«

»Ja, moram bolj paziti...« 

10.10 Ljubi, ne rabiš zakuriti peči samo zame, prosim...

10.12 Zakaj ne? Boš takoj šla?

10.12 Ne takoj…

10.36 Prihajam. 

Obred celote se je iztekel v ljubljenje. Ves čas je čutila bolečino spodaj, a bolj jo je privijal, slajši je bil njegov blagoslov in več nektarja ljubezni. Stol, na katerem je napol klečala, je bil na koncu premočen...

Marko je bil presrečen... Dokaz njune skupne potešitve... In svete združitve! 

Ketu (torek od 15. ure), 4. 2. 2014

15.21 Si okej? Imaš slučajno doma časopis Večer, zanimivo natančen horoskop za nas štiri danes (Devica, Ribi, Rak, Oven)? Poljub! 

16.08 Zdaj sem se komaj preoblekla, ker je odšel po riževo mleko. Nimam Večera. Kako si dragi...? Zelo si stvaren, brez romantike.

16.13 Upam, da so ti všeč majhne in debele. Pojedla sem dve bobetki, krof in pecivo – preveč pšenice za en dan! Tvoje napovedi se vedno uresničijo. In karkoli vprašaš – ja, vselej je odgovor pozitiven.

16.14 Obožujem majhne in debele, ker bova morala vse te tvoje (in moje) kile marljivo preseksati. Ves sem prepojen s teboj, a ti zdaj tega ne upam več povedati v sporočilih…

18.52 Gostim dve skupini v Hera Gei, ki ju zebe, zagreti bi moral še staro hišo... Kot fukič skačem po kleti in garam za obema pečema in dimnik ne vleče… A sem presrečen, ker si ti z menoj.

19.12 Ljubim te.

20.52 Evo, pišem predstavitev najinega dela za kandidate za 2. stopnjo. Ker te omenjam, bi rad, da pregledaš, ali pa ti vse preberem po telefonu?

21.16 Dragi, prepovedal mi je delo z nihalom in brati e-pošto! Napiši, objavi, kot sam razmišljaš, vedno je v redu. Mogoče zdaj podpisuj samo sebe, sicer bom deležna njegovega seciranja. Prav mi je… Prav sili me, da jih vse zapustim. Jutri bo pisal Kezeletu, in to me veseli. Morala sem se umakniti na WC, da ti sploh lahko pišem. Zelo me boli, ker ne morem normalno komunicirati s teboj…

21.26 To je napoved dokončnega odhoda... Prosim Očeta Prvega/Šivo, naj te varuje še naprej in naj tvoj odhod postane nujen, v imenu najine duše, ljubica...

21.28 Upam, da bom jutri ob enajstih lahko prišla. 

21.51 Krasno, potrdi mi zjutraj, da bom ogrel prostor. Mantram za štiri člane Šivove družine in prosim zate... V tebi... Hvaležen za novo življenje.

21.54 Ljubim tvoje besede do bolečine. Zaspala bom v tvojem objemu.

22.14 Bolečina dokončne združitve je sladka zaradi tvoje ljubezni...

23.59 Edine ljubezni zame, ki je bila, je in bo... 

Bud (sreda), 5. 2. 2014

7.05 Ti si moje zdravje, sreča, zavest. Ljubezen vseh življenj, ki je nad življenjem. In ni človeka, ki bi jo lahko ustavil.

7.12 Ne piši, počakaj na moja sporočila, preverja mi telefon. 

Po njunem skupnem jutranjem Obredu celote je Marko zapeljal Keman v Ozaro, kjer je vodila redno tedensko srečanje skupine, nato pa se z njenim avtom odpeljal domov. 

12.56 Lahko prideš pome.

12.58 Prihajam peš, po isti strani... 

Najprej sta se oba odpeljala k njemu, nato pa je Keman sama nadaljevala na Trg revolucije 1. Kjer je zastavila nekaj vprašanj Očetu Prvemu:

»Ali Obred celote zagotovi srečanje z dušnim partnerjem?«

»Za to je poskrbljeno, da prideš v stik z dušnim partnerjem.«

»V vsakem primeru?«

»Da, pogoj je, da delaš Obred celote.«

»Do katere stopnje?«

»Do 2. stopnje.«

»Kam naj grem od človeškega moža, ki me ima za talko svoje sebičnosti?«

»K Idi, ker je prijazna in pravična in ima ljubezen do ljudi.« 

15.23 Pošiljam oglase, dopise za delavnice, z najinim skupnim podpisom. Boš ostala doma in se po človeško spopadala z življenjem in karmo? Ali pa boš prišla, se predala najini duši in se ljubeče osvobodila karme?

18.03 Pridem. 

Sledili sta dve uri pogovora v avtu. Keman je omahovala, ni je privlačila selitev k Idi. Med pogovorom je Marko večkrat šel domov naložit peč zaradi gostujočih skupin v Hera Gei. 

Guru (četrtek), 6. 2. 2014

2.34 Vse v redu...? Zaspal sem oblečen v dnevni sobi. Prosim Očeta Prvega, naj se vse neizogibno zgodi čim manj boleče zate in za vse vpletene...

5.58 Zgodila se je skrunitev mojega telesa. Oče Prvi pravi, da nisem več tvoja žena in da naj odidem od tebe in naj pospravim nihalo. A jaz vem, da si ti moj edini mož in ljubezen.

6.08 S teboj sem v vsem... Veva, da si moja žena, in zdaj to izraziva z željo in ukrepanjem. Ozemljiva do konca ljubezen in življenje najine duše.

6.18 Oče Prvi mi je prepovedal dostop do tebe. Ljubim te! To zame ni poštena igra, celo umazana je. Zdaj pravi, da se moram odreči obeh. Oprosti, ker nisem učinkovita. Nimam ne človeških ne dušnih vrlin. Ali je mogoče, da bi se izničila in bi ti sam obstajal dalje?

6.25 Morda Očetu Prvemu zmanjkuje časa, da bi naju čakal. ker nisva dovolj učinkovita... Morda išče primernejši dušni par? Imej se rada, tega nama najbolj manjka zdaj.

6.31 Hvaležna sva lahko Očetu Prvemu, da nama je odprl oči za pravo ljubezen. Zdaj veva, da sva ena duša. Si želiš biti z menoj?

6.34 Da, vendar si ne zaslužim! Grozno boli. Kaznovana sem, ker sem želela zavarovati otroke, in sem mu popustila v postelji. Počutim se prevarano, ta igra je preveč umazana!

6.41 Umazana je zelo, a zato smo tukaj, da jo malce prečistimo, ne? Vse je odvisno od najine ljubezni v duši. Izvor človeške umazanije je navezanost na osebnost, zanikanje srca...

6.45 Oprosti, ne obremenjuj se z menoj, to je moj proces, sama ga moram speljati do konca. Sedaj si želim proč od ljudi. Potrpi, dragi, ljubim te!

6.53 Sama izbiraš, koliko boš trpela (po nepotrebnem). Grem na Obred, srečen, ker me ljubiš... In da je za vse poskrbljeno. 

Zaradi Marka se je počutila še bolj krivo. Z ženo ni spal že poldrugi mesec, sama pa je sinoči popustila moževi strasti. Tega si ni želela… A popustila mu je le, da bo mir pri hiši, zaradi otrok. Še zadnjič. Kot da mu mora nameniti nekaj drobtinic svoje bogato obložene dušne ljubezni z Markom…           

Sinoči se je z Armandom prepirala, kdo je komu dušni partner... On je vročično vztrajal: »Ti si moja druga dušna polovica, samo ti!«

»Nisem, kaj ti ni jasno?! Če bi bila ti in jaz ista duša, bi bilo vse med nama čisto drugače!«

»Ampak jaz vem, da si! V srcu to čutim. S teboj izgubim ljubezen!«

»Na, tukaj je nihalo, sam se prepričaj...« 

Armand je res vzel nihalo in rozeto. Takoj se mu je izpisal poseben Deo kanal pozdrav Očeta Prvega, ki se mu nista čudila, preveč ju je bolelo. Nato pa je sledilo sporočilo: »Ljubezen je čista energija, nič je ne more uničiti…« 

Nekam znane so ji bile te besede... Seveda, tako ji je odgovoril glede pisanja knjige… 'Govôri o ljubezni med Parvati in Šivo, ki je večja od življenja. Ljubezen je čista energija, nič je ne more uničiti...

Res škoda, je pomislila. Da je Oče Prvi posredoval le zelo splošno sporočilo. Ki ga je Armand razumel tako, da je on ista duša s Keman… Kot da ga Oče Prvi ni želel prizadeti. 

Zjutraj se je naglo oblekla, se Armandu zlagala, da gre k prijateljici in pohitela v Hero Geo. Marko je že opravljal Obred celote. Ko ga je videla, se je razveselila, da ni več sama.

Po končanem Obredu sta si zdrsnila v objem... in se znova vsa združila. On je pokleknil kot moški, ki je in bo ljubil eno samo žensko v svoji duši, ona mu je sledila s telesom kot še nikoli…  Obe telesi, obe osebnosti in obe srci, celotni njuni človeški duši sta se oplajali pri izvoru njune skupne zavesti, in postajala sta moška in ženska polovica novega bitja... 

Kmalu potem, ko je morala oditi domov, je prejel sporočilo...

14.08 Zunaj me je čakal, me pobral v avto. Zdaj ve, kam hodim. Te kasneje pokličem, če lahko…

14.16 Ne pozabi uživati in upati v tem, kar je, sreča moja… Le tako ostaneš živa...

14.17 V Justbe je skurilo glavno varovalko. Poklicala bom Amelijinega fanta, on se spozna.

14.17 Lahko pridem delat družbo in gužvo? Če ne bo Armanda.

14.19 Je v službi, lahko prideš. 

»Kako zanimivo, ljubica, vedno ko popuščava karmičnima partnerjema, pregori glavna varovalka.«

»Ja, res mi je žal…«

»Resnično, midva sva vedno in povsod skupaj v vsem...« 

15.53 Sem ti poslal nekaj e-sporočil, tudi za današnji popoldanski Obred celote. Viviano sem moral trdo prijeti z besedami, me je izzivala, žalila kar pred nekimi gosti, pričakovala, da se ji bom zato uklonil, a ni iskala resnice, le sprostitev sile.

20.39 V vsem vidim le tebe. Tako samoumevno je to. Ravno smo končali s skupino. Kako je pri tebi?

20.58 Ni dobro. Več jutri.

21.27 Življenje je le to, kar rabiš, da bi spoznal ljubezen, ki te osrečuje... Meni je življenje ljubezen do tebe. Zahvali se za Armanda... 

V kuhinji je stekel pogovor s sinom in mlajšo hčerko. Marcelino in Šeherezada sta mu očitala, da se je v ljubezni do njune mame preveč sprenevedal. Razumel je njuno jezo in žalost, a odvrnil, da to ne drži in da obžaluje, da ga dušna ljubezen ni doletela že v mladosti, in tudi njune mame.

»Z mamo sva naredila vse, kar sva lahko... za ljubezen, za življenje... in mislim, da kar uspešno...«

»...zakaj pa jo zdaj zavračaš?«

»Že na začetku me je vodník opozarjal, da nisva idealni par, a sem želel biti z njo kljub vsem razlikam... Kateri moški in ženska pa jih nimata? Če bi takrat vedela, da se bova morala nekoč raziti  (kot je kasneje napovedal Kezele), ona morda ne bi zapustila Rajka... Vi trije z Živo pa bi se rodili drugje... morda pri naju z Keman...«

»Kako pri vaju...?«

»Ja, če bi se odpovedal njej, bi morda prej spoznal Keman, ne...?«

»...mama ne verjame, da Keman prav kanalizira. Tudi Doris misli tako...«

»...ja, vem. A če mene vprašata, dvoma ni. Morata vedeti, da tudi Keman ni želela vsega tega in je hotela zavrniti Očeta Prvega in Deo kanal, seveda pa tudi mene...«

»...zakaj si je premislila?«

»Ker sva spoznala, da sva res dušni par. Dopolnjujeva se v vsem kot leva in desna noga ali roka, si naravno pomagava... Poglej, začela je brez vsake diagnoze umirati zaradi srca in intolerance na vso hrano, z menoj pa je sama od sebe ozdravela. Po prvem srečanju so prenehale vse težave s srcem, po najini telesni združitvi pa še z intoleranco na hrano. Te usode si nisva izbrala sama...«

»...stari, poserjem se na to, če zato zdaj trpi mama! Raje sem sam do konca življenja, pizda...« se je razburil Marcelino.*

»Razumem te, sine... A zame ljubezen nikoli ni bila igra, z vajino mamo sem resnično nameraval ostati do konca.«

»Vseeno, glej, obljubil si ji...«

»Oči, kaj pa, če bi zdaj Keman bila zdrava, bi zapustil mamo?«

»Bojim se, da ja, Šeherezada. To ljubezen sem vedno iskal, tudi v vajini mami, zelo. In mogoče tudi ona v meni. Tudi ti veš, da je ljubezen v tvojem življenju vedno bila in bo na prvem mestu. Zdaj lahko rečem, da sem jo našel. Ta ljubezen ni le dobro ujemanje osebnosti v skupnem življenju... Ljubezen duše je več, kot sva žal sposobna imeti z vajino mamo...«

»...oči, oprosti, ti si zdaj zaljubljen... In Keman tudi...«

»...ja, Šeherezada, tako se običajno začnejo ljubezni, ne? A ta zaljubljenost bo enkrat minila…«

»…in takrat se boš vrnil k mami, stari!« je vskočil Marcelino.

»Razumem, da tako vidita. A nabral sem si kar nekaj izkušenj s svojo zaljubljenostjo. Saj sem vedno bil zaljubljen v nekoga... se mi zdi. Zato lahko rečem, da je s Keman vse drugače... zelo drugače. Kot da v njej čutim sebe... kot da sva si enaka... In enakovredna, nihče ni nad drugim. In še nekaj, kar meni osebno pomeni ogromno – moj vodnik v primeru Keman prvič blagoslavlja neko mojo zvezo z žensko...«

»...to se ti dogaja tudi ob mami, tudi vidva se dopolnjujeta…«

»...ja, ampak se ne čutiva tako zelo... Bolj občudujeva svojo različnost, in pripravljenost, da si pomagava in slediva. Med nama je veliko lepe, dobre karme. Ob mami me je občasno tudi odnašalo k drugim, nič nisem mogel zato, ni bila ona kriva... Mislim, da med nama ni dovolj iste zavesti, najini srci nekaj razdvaja... Tega nisva nikoli mogla preseči, in bojim se, da nikoli ne bova... A ne po moji ali njeni krivdi, ampak nimava dovolj iste zavesti... Tudi vodnik mi je vajino mamo na začetku jasno odsvetoval...«  

»...saj boš videl, ko s Keman ne bosta več zaljubljena! Še žal ti bo, ko te bo pustila, stari...«

»...čas bo pokazal, Marcelino. Oprosti, ker moraš doživljati razhod svojih staršev…«

»...oči, kaj pa če si Keman res premisli in te zapusti?«

»To je njena pravica, tukaj nič ne morem. Ne morem je prisiliti, da me ljubi do konca življenja. A bolj gre za to, da ne moreva drug brez drugega, in si tudi z lahkoto povsod slediva. Vajini mami pa žal ne morem slediti povsod, ona pa žal meni ne. Ni kriva ona, nisem kriv jaz, le iste zavesti nimava dovolj. Mislil sem, da sem jaz kriv, a s Keman se nama bližina dogaja vedno, sama od sebe, in traja ves čas, pa če se ljubiva ali sovraživa...«

»...oči, z mamo se tudi dobro razumeta...«   

»...ja, zaradi dobre karme. Sporočeno je bilo, da sva bila v enem življenj že poročena, še pred tisto inkarnacijo, ko je bila moja guvernanta (kar je pred leti skanalizirala Doris)...«

Občasno se je v kuhinji pojavila tudi Živa, ki pa se ni vpletla v pogovor. Bilo pa je jasno videti, da se ta svobodomiselna študentka psihologije nagiba na očetovo stran, seveda z vsem razumevanjem in sočutjem do mame...**

Tudi Violeta je prišla v kuhinjo, a se kot običajno ni vpletala v takšne besedne vojne. 30-letnica je bila mlajša hči iz Vivianinega zakona z Rajkom, ki so jo naskrivaj občudovali številni fantje in moški, a sama je srce oddala Andiju. In vse je kazalo, da si ne bo premislila, čeprav se je kar naprej jezila nanj, zaradi njegovih 'neizpolnjenih obljub'...*** 

Šukra (petek), 7. 2. 2014

0.14 Ljubim te!!!

0.14 Ne piši nazaj.

8.23 Armandu se zahvaliva, da ti je pokazal, kaj moraš. In ne pozabi, da je ljubezen v najini duši ključ, ki bo razpletel ta karmični vozel. 

Ravno je listal duhovne revije v čitalnici mestne knjižnice (na Rotovškem trgu), ko ga je okoli 11. ure poklicala...

»Konec je! Pobegnila sem od doma!«

Končno, hvalabogu, je takoj pomislil.

»Kje si?«

»Pri Dravi. Hodim proti Malemu mostu.«

»Pridem!«

S kolesom je zdrvel čez Stari most in se po vijugasti potki spustil k obrežju na desni strani Drave. Neasfaltirana pot ob Dravi je bila delno poledenela in zasnežena. V daljavi jo je kmalu prepoznal.

»Ljubica moja...! Kako je...?«

»...nisem vedela, kam bi šla. Šel je v trgovino, in sem pobegnila.«

»Pridi! Greva k meni. Nikoli več se ne bova ločila! Nikoli!«

»Mislim, da bo prišel k tebi domov. Ti ga ne poznaš...«

»...naj pride, kaj pa?! In naj se raje pazi on! Da ga ne prijavim zaradi omejevanja tvojega prostega gibanja.«   

Z roko v roki sta prečkala Mali most (Studenško brv), in ko sta razmišljala o razvezi od partnerjev, je poklical Armand. Rotil je svojo ženo, naj se vrne domov in da bo odslej vse drugače. Keman je umirjeno odgovorila, da ga je zapustila, ker se je dokončno izkazalo, da nista za skupaj. Marko ji je zašepetal, naj reče, da s tem dnem vlaga zahtevo za razvezo. Keman je to povedala Armandu v prihodnjiku, da ne bi stopnjevala njegove stiske, saj je mož že dejal, da se od nje sporazumno ne misli razvezati, in zaradi otrok, da ne bi postali jetniki njegove slabe volje. Upala je, da se bo sčasoma sprijaznil z njeno odločitvijo in ji v srcu pustil prosto pot.

Sonce, ki je sijalo izza oblakov, je že prijetno grelo, in led se je topil. V objemu, ki je sledil pogovoru z možem, sta sklenila, da pojde sam domov po avto, ona pa ga počaka tam pod bloki, dokler moška sama ne bosta uredila zadeve, saj je bilo očitno, da je Armand že na poti na Koroško cesto 99.

Ko je odklenil garažo, je bila prazna, in poklical je ženo v službo ter ji razložil, da začasno potrebuje avto, saj sta s Keman ostala brez avta, ker je pobegnila od doma, ključe njenega avta pa ima Armand. Viviana je pristala brez vprašanj in mu sporočila, da ga čaka v lokalu nasproti OŠ Prežihovega Voranca, kjer je poučevala.   

12.16 Pridem kmalu, z avtom. Pred hišo ga ni, a morda te išče… 

Viviana je pila kavo s kolegico Rijo, kadila pod senčnikom na pločniku in mu brez odvečnih besed izročila ključ avtomobila.  Ko se je vozil proti domu, se je spomnil, da sta z Rijo nedavno prejeli v dar papirnat rožni cvet od dveh Indijcev (!), ki sta v razredu z učenci izvedla delavnico izdelovanja papirnatih izdelkov… Le onidve v kolektivu. Golo naključje ali kaj več, kajti v kolektivu sta le onidve pokazali zanimanje za duhovnost.

Indijci so se v Mariboru zelo redko pojavljali, a ob prvih treh posvetitvah v Obred celote so se vedno. Prvič je indijski učitelj izvedel tečaj joge v Šambali dan pred prvo posvetitvijo v Obred celote.**** Drugič sta nekega večera z Viviano pred 'džamijo' (pošto na Tržaški cesti) pobrala v avto tri tihe, urejene indijske študente  (brez prtljage) in jih zapeljala do študentskega doma Q blizu Justbe, dva dni pred drugo posvetitvijo v Obred celote.***** Omenjena Indijca pa sta izvedla delavnico v OŠ Prežihovega Voranca dan ali dva pred tretjo posvetitvijo v Obred celote.******

Medtem ko je Marko parkiral avto v domačo garažo, se je naenkrat v Kemaninem avtomobilu pripeljal Armand. Parkiral je na pločniku pred Hero Geo/Šambalo in ugasnil avto ter mirno čakal.

Marko je bil nekoliko presenečen, a se je hitro zbral in stopil do avta ter Armanda skozi zaprto okno s kretnjo povabil na razgovor v Hero Geo. Armand je prikimal, izstopil in mu mirno sledil, medtem pa je Marko poslal sporočilo Keman.  

12.34 Se že pogovarjava...

12.36 (Šeherezada Marku) Javite se Aljinemu očetu na mobi, ali pa mu sms napišite, ker zvoni ves čas, pa me je strah iti odpret, ker ne mislim računov polagat, kam sta šla zdaj vidva. Pa rešite že to, ker ne mislim v strahu živet.

12.40 (Marko Šeherezadi) Se že pogovarjava v Šambali. 

Stopila sta v manjši prostor, ki ga je Armand že dobro poznal od pogovora po svoji posvetitvi v Obred celote. Da se gost ni rabil sezuti, je Marko delno zvil in umaknil debelo volneno temno modro indijsko preprogo, in nato začel pogovor, skoraj vedro in preveč zgovorno, da je že spominjal na srečanje starih znancev. Armand ga je mirno poslušal in sledil...

Armanda je zelo spoštoval. Slovel je kot možat moški in plemenit človek, zvest in obziren prijatelj, moder in razsoden tovariš, ki se je dobro znašel v vsaki družbi. Ampak imel je eno grozno napako… Bil je Kemanin mož!

Marko mu je začel pojasnjevati, da je ves ta zaplet nastal kot posledica višje resničnosti. Ki zadeva namen življenja... V primeru Keman pa celo preživetje...

Ljubezen.

»...vem, Armand, kako blazno je videti vse to. A ta človeški kaos je povzročila  duša, ki se hoče združiti v novem poslanstvu za vse ljudi, preseči privid naših človeških želja.

...kot sami lahko vidite, je dušna ljubezen celo zdravilo... Ni vam lahko, nikomur ni, še najmanj meni in Keman, midva se boriva z občutkom močne krivde zaradi vas in Viviane.

... očitno je človek povsem nemočen, ko vajeti povsem prevzame duša. Kot ob smrti enostavno obstaneš in nemo opazuješ... Skušaš sprejeti. Če bi sam bil na vašem mestu, ne vem, ali bi vse to lahko sprejel. Takoj zagotovo ne. In potreboval bi zelo zelo dobro razlago, nekaj oprijemljivega, nekaj trdnega, da bi lahko jasno občutil ta višji smisel. To ljubezen v duši, ki je več od ljubezni med moškim in žensko, ki živita več desetletij skupaj z otroki in ju veže množica skupnih izkušenj in spominov.

...s Keman nisva nikogar želela zapustiti. Ali je bilo in bo v najinih zakonih vse idealno – v katerem zakonu pa je!? A vsaka najina zavrnitev te dušne ljubezni med nama je bolezen vaše žene še dodatno povečala. Zato je nazadnje morala popustiti, in že zaradi zdravja sprejeti načrt dušnega partnerstva za naju.

...najina dušna povezanost ni privid zaljubljenosti. Armand, to, kar naju je doletelo s Keman, je cel projekt. Prišel je izročen z neke višje ravni, kot da je zapovedan v srcu. To je projekt novega upanja in zaupanja za ljudi, novo gonilo razvoja. Če bi naju gnala zaljubljenost, verjemite, da bi moja zveza z vašo ženo že bila mrtva, naju ne vodi privid druge pubertete, ali duhovna zaslepljenost, ali fanatizem, ali nek urok temnih sil, kot pravijo nekateri.   

Veste, kakšen mesec pred junijem, ko sva se s Keman spoznala, sem v sanjah (zelo živih, to se mi zgodi zelo redko) videl množico, pred mogočnim gradom, in ta grad je bil zelo povečan, kot da od velikanov. Ljudje so stali v spoštljivi razdalji pred pročeljem z vgrajeno kamnito klopjo, in ko je poklical mogočen moški glas (kot od Boga), so na to klop sedli posamezniki, po dva, trije... Naenkrat sem močno začutil, da moram steči naprej, in odvrgel sem svoje kolo (karmo življenja?) ter zapustil Viviano, otroke in vse prijatelje. Spomnim se, kako so se ljudje umikali pred menoj in me spuščali dalje, jaz pa sem se čudil, zakaj čakajo in ne gredo z menoj. Nazadnje sem dosegel mogočni grad in na desni strani opazil podobno stransko kamnito klop, kjer je sedlo pet ali šest ljudi, kot da čakajo na svoj nastop pred množico. Sedel sem zraven njih, in glas je poklical prva dva, ki sta vstala in zlezla na glavno klop, množica pa je je začela radostno vzklikati, in ko sta po nekem času zlezla s klopi, sta se med vzklikanjem ljudi odpravila v nasprotno smer (levo).

Ko so se nato na enak način zvrstili ostali na klopi in sem ostal sam, je mogočen glas spregovoril v neznanem jeziku. Kar naenkrat sem začutil, da najavlja mene, vstal sem in se odpravil pred množico, ki je začela navdušeno vzklikati, ampak še preden sem začel lesti na kamnito klop, se mi je z leve strani pridružila neka neznana oseba, in  tako sva skupaj splezala na klop, ona je sedela na moji levi. Te osebe nisem jasno videl, sem pa jasno začutil, da spadava skupaj.   

In tako sva kakšno minuto ali dve brez besed sedela skupaj na velikanski vgrajeni kamniti klopi, in množica ljudi nama je radostno vzklikala, da sem zelo užival, nato pa sva vstala in se odpravila na levo stran, v smeri njenega prihoda. Ko sem se ozrl nazaj, na klopi ni bilo več nikogar, in takrat sem se zbudil.     

Armand, lahko si mislite, kdo je bila ta oseba... Po njenih očeh in glasu sem jo prepoznal,  v njenih očeh in glasu sem našel vso svetlobo in temo svojega lastnega življenja.... To je bila Keman!

Pred tisto množico sva predstavljala ta projekt ljubezni, ljubezni v duši. In brez vaju z Viviano nama verjetno ne bi uspelo, ki sta nama kot življenjska sopotnika pomagala do te točke in nama dala tri tedne časa, da vse skupaj raziščeva. To ni bilo lahko, ker sva se marsičesa ustrašila in bila razočarana, kajti ni se vse ujemalo z najinimi (starimi) predstavami in pričakovanji.

Keman je spet zdrava. Njeno srce se je pozdravilo z najinim prvim srečanjem, in z najinim združevanjem se je pozdravilo tudi njeno telo, ki spet sprejema hrano in pridobiva na teži kot nekoč. Iskala sva dokaz, da sva polovici istega bitja, duše, želela sva se prepričati, da   Oče Prvi in Deo kanal ljubezni nista privid domišljije, premagati sva morala strahove, da nisva žrtev sil, ki se včasih poigrajo z nemočnim človekom. In to je dokaz. Da nisva le zaljubljenca v drugi puberteti.   

Armand, vsakdo ima drugo polovico duše, tudi vi in Viviana in otroci in vsi ljudje. Vsak človek ima osebo nasprotnega spola, ki je par njegovi človeški duši. Če te osebe ne opazimo, je kriva karma naše ljubezni, ko smo se v tej ljubezni zavračali ali bili zavrnjeni v naših preteklih življenjih... Res, marsikaj še čaka in bo potrebno pojasniti, potrditi, dokazati, da bomo v srcu lahko začeli sprejemati  iskanje nove duše kot svoje človeško poslanstvo. Dušna ljubezen, to je cel projekt, Armand…«

»...dobro, to razumem... Z ženo sva govorila o tem... Veliko govorila, razumete...? Ali bi me lahko vključila v ta projekt...?«

Marko se je zamislil. Zavedal se je, da govori z moškim, ki obožuje svojo ženo. Za trenutek je obstal v spoštovanju do moškega, ki je tako predan svoji ženi, da obvladano vztraja sredi resničnosti, ki je izdala in poteptala vse, v kar je verjel.

»Armand, ne… In tudi Viviana ne bi mogla zraven... To je je prezapleteno, človeška karma nas štirih nam povsod nastavlja pasti. Le dušno ljubezen je treba iskati. V srcu... Iščite svojo dušno ljubezen, in razkrila se bo druga polovica vaše duše, Armand. Ta ženska oseba je nekdo, ki vam je bližje od vsakogar, pa če hočemo ali nočemo. Še bližje od otrok in staršev, razumete...? In tudi ona vas potrebuje, le vas, Armand, iz življenja v življenje... Da jo dopolnite do konca, in izpolnite njo in sebe. To, kar iščemo vsi in hrepenimo po pravi ljubezni, to je ljubezen v duši, ki jo uteleša dušni par moškega in ženske, ki sestavljata novo dušo, ki se rojeva iz njunih človeških duš...« 

Ko sta si tako povedala vse, je Marko vstal in Armanda prosil za ključ Kemaninega avta. Armand mu ga je izročil brez besed. Zatem sta skupaj sedla v Vivianin avto, in Marko je Armanda odpeljal domov. Čeprav nista več govorila, se Marku vzdušje ni zdelo neprijazno. Prevzela ga je Armandova razsodnost, in začel je verjeti, da se je Armand v srcu že sprijaznil z ženinim odhodom. 

Po vrnitvi domov je poklical Viviano, a je bila linija zasedena, in poslal ji je sporočilo...

13.02 Armanda sem peljal domov, imam ključ tvojega avta. Pridi v Hero Geo, varno je... 

Keman je prišla in Marko ji je poročal o pogovoru z Armandom. Keman pa je kljub dobremu koncu dvomila...

»Ti misliš, da se je predal... Ne poznaš ga! On še vedno upa, da sva ti in jaz skupaj samo zaradi nekega projekta...«

Marko se je čudil...

»Ali Armand misli, da med nama ni ljubezni?! Dobro, ampak saj ne more zanikati, da si ozdravela. Vsi vemo, da si se pozdravila...«

»...kolikor ga poznam, bo poskušal naprej. Samo začasno se je prilagodil, že jutri se lahko vse spremeni. On verjame, da me je ozdravila bioresonanca. Pa čeprav sem dobila in mu prebrala sporočilo Očeta Prvega o omejenem dosegu te terapije...«

»Res? Kaj pravi Oče Prvi o bioresonanci?«

»Tukaj je, v beležki, aha… 'Bioresonanca je ravnovesje brez razvoja ljubezni. Bolezen je delo osebnosti, ki ne ljubi duše…' In potem še piše, da bioresonanca le odpravlja simptome.«

»Zanimivo... Ampak s terapevtom Siličem sta se res dobro ujela, ne?«

»Všeč mi je bila njegova stabilnost. Bil je preprosto pozitiven. Z njim sem se lahko pogovarjala, kar se z zdravniki ne moreš. Spomnim se, kako se je razveselil uradnega priznanja kandidoze, ki je bila v mojem zdravniškem potrdilu uradno navedena kot bolezensko stanje... Takoj si ga je prefotokopiral!« 

Poklicala je Alja. Z mamo sta bili dogovorjeni za nakup čevljev za maturantski ples naslednjega dne. Marko je vztrajal, da jo spremlja, a Keman je ugovarjala, ni želela dražiti moža. Toda skrbelo ga je, da si bo Armand premislil, ko jo bo videl samo, in bo pritisnil kot prejšnje jutro v postelji, zato je popustila. Prosil jo je tudi, če lahko on vozi, in znova je bila v zadregi… Kadar sta se peljala skupaj v njenem avtu, Armandu ni pustila voziti.

»...zaradi otrok ne želim tega. Prenesel bo slabo voljo nanje, sploh na Tiano, ki mora vse to spremljati pri osmih letih...«  

»...vem, razumem, se strinjam. A zdaj je pomembno, da spozna resnost najinega namena. Da vidi najino dušno povezanost v dejanjih, ne le besedah...«

»...ne vem, nisem prepričana…«

»...morda imaš prav, morda vajinega razhoda ni vzel zares, in zdaj mu bova s tem pokazala, da sva ena duša...«

»...ne vem.« 

Keman je bila na trnih vso vožnjo do doma. Mož je skupaj z Aljo stal pred vhodom, in ko je za volanom zagledal Marka, je prebledel. A je ostal tiho, medtem ko je Alja stopala v avto.  

Odpeljali so se do Glavnega trga in parkirali. Alja si je želela mamo le zase, zato je Marko počakal ob avtu. 

13.36 Si v redu?

13.39 Srečen, pomirjen... Pa ti?

13.43 Žal mi je, da nisva skupaj, ampak v teh trgovinah je res moreče, in Alja tudi.

13.47 Rad te čakam, če je vse v redu. Seveda bi še bolj užival s teboj v šopingu.

13.48 Armand me prosi, naj do nedelje še ostanem doma, in da se bo potem on izselil.

13.51 Ne! Razen da spiva ti in jaz v tvoji  postelji. Najbolje bi bilo, da se sestanemo v troje.

13.54 V redu. 

Ko je Marko končal pogovor, je naenkrat zagledal Armanda, ki se je nekaj deset metrov daleč sprehajal in telefoniral na ploščadi za avtobusno postajo.

Tudi Armad je opazil Marka, a je brez pozdrava telefoniral dalje. Pomislil je, da se je zmotil, a čez četrt ure je je poklical Keman, prepričan, da je ta oseba Armand. Ki ga je po telefonu prepričevala, da to ni Armand in da ga je zamenjal z nekom drugim. Tedaj sta se Armandu pridružili mlajša in starejša ženska, in so se odpravili čez Stari most.

Ni več zdržal brez Keman in jo je poklical. Povedala mu je, kje sta z Aljo, in ko je vstopil v trgovino vrh Gosposke ulice, se je Keman se razveselila in ga prijela za roko. Začela sta se pogovarjati o modi in poslušala Aljine pritožbe zaradi premajhne izbire čevljev. Marko je dovolj poznal Aljo od prej, da je začutil, da se pritožuje bolj zaradi njegovega prihoda... Mama ji 'dela sramoto', ker drži za roko moškega, ki ni njen oče. Keman ni pomislila, da bi lahko to hčer motilo. Oziroma je pomislila, a v nekakšni veseli nagajivosti tokrat ni popuščala hčeri kot običajno. 

21.13 (Šeherezada Marku) Oči, imam preveč slabo vest, zato ti pišem. Včeraj sem ti rekla nekaj stvari, ki so te mogoče prizadele. Oprosti za vse, pač težko se bom sprijaznila, da je tako, kot je. Drugače pa bodi srečen, s komerkoli pač že boš, ti privoščim, navsezadnje si veliko naredil za nas (predvsem zame). Ampak zdaj nas mama pač bolj rabi, da ji stojimo ob strani. Neizmerno te imam rada, res! Objem in poljubček.

Marko je bil zelo vesel hčerine potrditve. S Keman sta sklenila, da bosta prenočila v Justbe. Postlala sta si na tleh in vključila električne peči, nato pa se ljubila pod kocami. A ves čas sta oba naskrivaj prisluškovala, ali se bo pojavil Armand. Ki je imel svoj ključ, zato sta raje zablokirala ključavnico na obeh vhodih.   

* kasneje se je razkrilo, zakaj je Marcelino tako navezan na mamo – v enem prejšnjih življenj je bil njen oče

** kasneje se je razkrilo, zakaj je Živa lahko tako popuščala očetu – v enem prejšnjih življenj je bila njegov oče

*** kasneje se je razkrilo, zakaj tako trpita v svojem skupnem partnerstvu – ker sta dušna sestra in brat 

**** kasneje se je razkrilo, da je to bil mojster Kanas, Markov osebnostni vodnik, nekoč tudi latinski pesnik Horacij. Ki je zdaj eden od treh novih mojstrov za pomoč osebnosti, skupaj s Pavasom, nekoč grškim filozofom Aristotelom, in Sanasom, nekoč kitajskim filozofom Konfucijem

***** kasneje se je razkrilo, da so bili Sanas, Pavas in Kanas (glej tudi prejšnjo opombo)

****** kasneje se je razkrilo, da sta bila dva razvita duhovna učenca vendar običajna človeka 

29. poglavje – NIČ VEČ NE BO TAKO, KOT JE BILO

Nič več ne bo tako, kot je bilo.

V novem svetu je veliko življenjske radosti.

Malo bo modrosti in veliko ljubezni.

Ljubezen je edina prava pot sreče.

Obred zavre dogodke, ki zavirajo ljubezen.

Obred odpre srčno čakro, da ljubezen pride vanjo.

V srčni čakri najdemo ljubezen zase.

 Oče Prvi

(25. 5. 2015)

Šani (sobota do 15. ure), 8. 2. 2014

Okoli četrte ure zjutraj je poklicala Alja na poti iz diskoteke pri mestni tržnici. Čeprav je imela le nekaj sto metrov do doma, je zahtevala od mame, da jo pride iskat z avtom, 'ker je slaba mama, ki je zapustila družino'.

Keman je zaznala, da je hči opita, in je zaradi občutka materinske krivde popustila, Marko pa se je v tej nočni uri določil za voznika.

»...saj nisem zapustila otrok, ko sem pobegnila od doma,« se je branila in se pri tem spomnila besed Očeta Prvega: »Otroci iz prejšnjih zakonov ne bodo trpeli, saj bodo starši postali boljši…« V tem trenutku jih ni razumela...

 Aljo sta prestregla na avtobusni postaji na začetku Koroške ceste. Najmlajša hči je zabodeno pogledala, ker se mama ni pripeljala sama, in nejevoljno sedla na zadnji sedež, in ko se je Keman obrnila ter jo nežno vprašala, kako se počuti, je začela skoraj kričati, da je 'čisto sama na svetu', ker se tudi najboljši frendici Penelopa in Šeherezada ne odzivata na klice in sporočila' in da noče domov k 'večno zateženemu fotru'.

Keman se je zasmilila, saj je najmlajša hči resnično potrebovala pozornost mame, nato pa je Alja začela stresati očitke na mamin račun. Marko tega ni več zdržal in se je sunkovito obrnil k Alji ter ji zabrusil nekaj sočnih v njenem slogu… Navsezadnje si nista tujca. Velikokrat sta govorila, ko je obiskala Šeherezado, in nedavno so vsi trije skupaj preživeli nekaj prijetnih ur v Zagrebu, kamor so z avtom peljali Marcelina in njegovega prijatelja na koncert ameriške metalne skupine. 

Alja pa je, kot da bi komaj čakala, znorela do konca, da 'naj spizdi, ker nima nobene pravice, ker ni njen foter…'

Marko je imel dovolj vsega in prižgal avto ter speljal, da 'pijano smrkljo spravi čimprej domov'. Toda Alja je odprla vrata in iztegnila nogo iz avta ter se pijano drla, da je odmevalo po vsem Glavnem trgu.

Marko je ustavil in ji ukazal, naj izstopi, vendar ni hotela, 'ker se le v avtu lahko pogovarja s svojo mamo'. Takrat pa se je naveličal parlamentiranja s pijano pubertetnico, izstopil in odšel do njenih vrat ter ji stlačil nogo v avtomobil, zaprl vrata in odpeljal.

To je Aljo užalilo do konca in je začela histerično jokati. Takoj poklicala po telefonu očetu ter mu opisovala nasilje maminega ljubimca. Armand je bil nekoliko opit, in je brž poklical policijo, da kot skrben oče vestno prijavi nasilje nad hčerko.

..

Pred domačim vhodom je Alja kriče izstopila iz avtomobila, da je ob pol petih zjutraj na praznično nedeljo odmevalo po Trgu revolucije. In naenkrat je od nekod prihitela Penelopa s fantom. Zaskrbljeno je pozdravila Keman in Marka, ki sta ji na kratko opisala situacijo, nato pa začela s pomirjanjem svoje prijateljice.

Skozi okno je gledal Armand in molče spremljal dogajanje. Marko in Keman sta zapustila prizorišče, še preden je prišel policijski avto.

Ko sta prišla v Justbe, je Armand začel klicati po telefonu. In  Alja. Pritiskala sta na Keman, da se vrne domov. Keman je pomirjala situacijo, zaradi Tiane, da bi vnukinjo zaščitila pred družinskimi zdrahami. In da bi Armand umaknil ovadbo, s plačilom 250 evrov kazni za Marka.

Markov ponos je bil ranjen. Začel se je razburjati, kako lahko policija na osnovi nedokazane pritožbe izreče kazen. In naenkrat ga je takoj doletelo videnje. Da je sam priklical to silo kaznovanja. »Keman, se spomniš, da sem želel prijaviti Armanda policiji, ker ti je omejeval svobodo gibanja?  No, to se mi vrača, ker sem se vpletel v nekaj, kar ni moja zadeva. Bil sem preveč oblasten (kot se izraziš ti).«  

..

A Keman je mučilo nekaj drugega. Ali naj se vrne domov in pomiri  strasti?

»Ko sem bila doma, me nihče ni upošteval, zdaj pa naenkrat kar ne morejo več živeti brez mene...«

»Po moje ne bodo nikoli zadovoljni, dokler se ne vrneš za vedno in dalje igraš srce te družine. Zakaj si se vedno vrnila nazaj k Armandu?«

»Mislim, da sem bila čustveno odvisna od njega.«

»Čustveno odvisna?! Res?«

»Mogoče bi lahko sama živela nekaj mesecev... Potem pa bi se vrnila.«

»Si ne bi v tem času našla že koga drugega?«

»Kaj pa vem? Ne, ne bi... Ker še z njim nisem imela vsega razčiščenega. Pa Kezele mi je tako astrološko svetoval.«

»Tudi sam nisem zapustil Viviane, ker mi je tako nalagal vodnik. Zanimivo, nič ji nisem smel prikriti. A z njo ni bilo težko deliti zaupnosti, vedno je znala ostati ljubeča, ko je sledila sebi. Polna sebi lastne ženstvenosti in modrosti. Tako kot ti... Očitno ima nekaj tvojih lastnosti. Ni čudno, da sem v njej videl svojo ljubezen, čeprav mi je zvezo z njo vodnik od vsega začetka močno odsvetoval...«

»...saj lahko greš nazaj... Če je tako ženstvena in modra, jaz nisem!«

Marko ni razumel Kemaninega očitka... Ravnokar je priznal, da je bila in bo njegova Edina... Samo Keman ima vse tisto, kar ga privlači kot moškega. Keman je bila in bo edina, v katero se je in se bo ves čas zaljubljal. Le Keman je videl v ženski, ki mu je postala všeč, ker je bila podobna njej, Keman...

»...kaj govoriš?! Pa saj ti si ženstvena in modra... Ne poslušaš me, oprosti... S teboj sem v teh nekaj dneh izkusil več kot z Viviano v četrt stoletja, obsedla si me in prizadela veliko bolj kot ona...«

»Prizadela? Kdaj sem te prizadela?!«

»Ko si mi obesila zavezništvo z Viviano in Doris, recimo! Prizadela ne zato, ker si tako mislila o meni, ampak ker nisi upoštevala mojih ugovorov. Obravnavala si me kot nekega tujca in sovražnika, to me zelo boli, ko se tako oddaljiš.«

»Pa saj je bilo tako, ne...?«

»Ojoj, ojoj! Očitno moram sam zaupati vase, mimo tvoje podpore...«

»Ne vem, a vseeno mislim, da bom morala nekaj storiti. Tako ne gre več naprej, Tiana ne sme več spremljati te patologije…«

»Kolikor mi je zaupala Šeherezada, je Tiana dovolj močna. Če lahko prenaša svojo preobčutljivo in naelektreno mamo...«

»Ti ne veš, kakšen je on!«

»Ohrani upanje, Armand je človek na mestu... Ni popoln, nihče ni, z vidika razvoja je vsako bitje obsojeno na pomanjkljivo razvitost…«  

»Ampak on ji lahko s svojim pretiravanjem uniči življenje! Zakaj mora Tiana to spremljati?«

»Kadar se dušna pravila razidejo s človeškimi, ni lahko. Razumem tvojo bolečino. A vprašaj še prej Očeta Prvega.«

»Kaj naj ga vprašam?«

»Ali je Tiana ogrožena.«

»Saj že vem, kaj bo odgovoril.«

»Ja? Kaj?«

»Da ni! In da je vse odvisno od tebe in mene. Koliko se imava rada.«

»O tem ti govorim, ljubica... Ali se mene ljubezen duše lažje prime?«

»Otroci so mi vedno na prvem mestu…«

»…meni pa partnerstvo! Ker otroke najbolj osrečita srečna starša.«

»Tebi je lažje, ti nisi mama! Družina se vedno zbere okoli mame!«

»Res je. A jaz kot moški predstavljam zavest in ljubezen v partnerstvu, iz katerih najbolj nastajata družinska zavest in ljubezen.«  

»Kaj pa, če se midva razideva?«

»Bova živela in ljubila dalje kot človeka, ne? Hočeš to? Saj to imaš zdaj z Armandom, ne? In jaz z Viviano. Si srečna z njim?«

»Ne, nisem, ampak… Zakaj ne bi mogla sama postati duša? Zakaj se moram najprej združiti s teboj?«

»Ne vem, sistem je tako nastavljen. Po moje bo več jasno kmalu.«

»Veš, kaj se sprašujem? Kakšna je družina, ki jo ustvari dušni par?«

»Se ti zdi zapleteno?«

»Tebi se ne? Zakaj se nisva midva srečala že pred 30 leti?«

»Saj veš, zaradi karme. 30 let kasneje, ravno en Saturnov obrat, zelo zgovoren podatek, ker je Saturn/Šani planet karme na fizični ravni. Če bi šel študirat v Ljubljano kot ti, bi se srečala. A sem si v vojski premislil, čeprav sem že bil vpisan na sociologijo, ker me je obsedlo malodušje...«

»Zakaj nisi prišel študirat v Ljubljano?«

»Ne vem, čudno, res... Bi lahko vprašala Očeta Prvega?«

»Čakaj… Odgovarja mi, da si bil prizadet zaradi Danaje.«

»Ojoj! Res je, ona se je vpisala na isto fakulteto. Bil sem jezen skoraj toliko kot zaljubljen... Brezveze!«

»'Oba sta si želela karmično partnerstvo,' mi sporoča Oče Prvi.«

»Res? Kako je to mogoče?«

»'Ker sta iskala razvoj v življenju, ne ljubezni, čeprav nista imela karme ljubezni.'«

..

Proti jutru je oba zajel spanec, a že ob pol sedmih sta se zbudila in začela opravljati Obred celote. Prižgala sta čajno svečko in kadilo, pripravila vodo, dva sadeža in cvetova, ter začela mantrati. Marko glasno, Keman tiho. Na koncu sta opravila še Ganeševo pudžo, tej pa je sledila še 10-minutna meditacija v objemu.

Med pudžo je Keman nepričakovano prevzelo nekakšno olajšanje. Kar naenkrat je začutila, kot da se je v predelu popka nekaj odtrgalo in odpadlo od nje. Pomislila je, da verjetno neka karma. Med pospravljanjem ležišča je našla telefon, zakopan med pregrinjala. Nastavljen je bil le na tresljaje in svetlobne signale.

Med množico neodgovorjenih Aljinih klicev sta bili tudi Armandovi sporočili. Črke so manjkale ali bile zamenjane, to čisto nič ni bilo podobno Armandu.

Onemela je, takoj poklicala Aljo. Ki ji je povedala grozljivo novico (…)*

»Vprašala sem Očeta, kaj naj narediva po tem dogodku pri nas doma, in odgovoril je: 'Ljubezen je v tebi. Marko naj odide v Hero Geo in opravi obred za Šanija. Ti pojdi k Idi, da se stvari pomirijo. Zvečer lahko spita tukaj skupaj (v Justbe). Ljubezen je vedno živa, tudi ko nista skupaj. Vedno ostanita povezana in prisebna. Ljubezen življenja je zavest pravice.'«

Marko je začutil, da mora Alji izraziti spoštovanje:

13.39 (Marko Alji) Zelo dobro vem, kako tesno ti je pri srcu, Alja. Žal mi je, da se vse to dogaja. Nihče ti ne more nikoli odvzeti tvoje čudovite mame, še najmanj jaz...

Rahu (sobota od 15. ure), 8. 2. 2014

Keman je ostala z Aljo, da jo psihično pripravi in uredi za maturantski ples.

18.41 Še zdaj se ureja, oprosti, res so izredne razmere.

18.44 S teboj sem, edina moja... Ki poskrbiš za vse in včasih pozabljaš nase (in name)...

Hčer je pospremila le do šole, od tam pa je Alja nadaljevala sama, saj si je že prej želela na maturantski ples brez staršev, tako kot že pred štirimi leti na valeti. In tako se je Keman odpeljala po Marka, da skupaj prespita v Justbe. Sledila je druga noč v dvoje, polna čarobne ljubezni duše kot prva, a tokrat mirnejša. Tudi druga noč v dvoje ju je razvajala s čarobnimi občutki dušnega združevanja. 

Surja (nedelja), 9. 2. 2014

Opoldne je Keman (...)*

»Včeraj sem med pudžo nekaj začutila pri popku. Kot da se je nekaj odtrgalo, odpadlo...«

»Te je bolelo?«

»Ne… Začutila sem olajšanje.«

»Morda se je pretrgala kakšna karmična vez? Z Armandom?«

»Čisto mogoče... Nekoč sta jo skušali prerezati s tetahilingom Goga in Agata. Nista uspeli, morda še ni bil pravi čas. Kezele je imel prav... In ti tudi. Armanda nisem smela zapustiti zaradi sebe, ampak zaradi višje karme.«

»In 'nagrada za vztrajnost', ki ti jo je bil napovedal Kezele? Dušna ljubezen?«

»Ja…«

»In dušna zveza... Resnično življenje v dušni ljubezni.«

15.32 Kako si? Pričenjam z Obredom celote. Poljub.

16.10 Hodim domov.

16.14 S teboj sem. Tudi tukaj se dogaja, Viviana se je izselila!

17.56 Obisk imam.

18.46 Govoril sem z Viviano. Seli se, zahteva ločitev in polovico od vsega.

21.53 Prihajam.

Čandra (ponedeljek), 10. 2. 2014

Nato je prišla Savina. Mama Amelijine sošolke je hudo zbolela, Marko in Keman sta ji predlagala posvetitev v Obred celote. 

Bila je že spastična v rokah in nogah, nenehno je imela vrtoglavico, njena zdravniška diagnoza pa je dajala le malo upanja... Tumor na malih možganih, operativni poseg neizvedljiv...

»Oče Prvi, ali lahko pomagava Savini?«

»Zavest deluje vedno, tudi ko ni posvetitve. Za zdravje je pomembno hitro delovanje, in zato posvetitev po Luni v Saturnu. Ljubezen je življenje po življenju. Opravita posvetitev v Šambali. Ljubezen gre naprej, ker je večna.

21 dni po vsakem Obredu opravlja mantro za Čandro in se drži za obolelo mesto. Nato še 21 dni na enak način opravlja mantro za Ganeša. Mantro opravlja vsaj pol ure po Obredu.

Zelo malo karme ima, hitro bo okrevala. Povejta ji, da življenje postane lepše in ljubeče: 'Ljubezen je velika le, če je dušna, in presrečna boš!'« 

Marko in Keman sta Savini na hitro predstavila ukrepe za izboljšanje stanja po navodilu Očeta Prvega: 

1. Posvetitev v Obred celote.

2. Opravljanje Obreda celote dvakrat na dan (zjutraj in popoldne).

3. Mantranje za Čandro/Luno z držanjem za obolelo mesto pol ure po vsakem Obredu celote 21 dni, in zatem še 21 dni mantranje za Ganeša na enak način.

Keman je podvomila, bala se je dajati lažno upanje bolnici s tako težko diagnozo, a jo je Marko tolažil:

»Prav je, da slediva temu, kar je bilo sporočeno. Za ostalo bo poskrbela njena duša, in Oče Prvi. Ali je morda Savina že srečala svojega komplementa?«

»Ne še…«**

15.25 Viviana se seli v najeto stanovanje, in mislim, da se tega kar veseli. Stroške za položnice hvaležno prepušča meni. In ti? Doma? Kaj novega o Savini?

15.46 Ja, od jutra samo hitim in ne uspevam vsega opraviti.

15.51 Ljubim te in objemam, naj ti pomaga najina skupna duša... 

21.36 Če še ne kinkaš za nihalom, te prosim za prevoz čez 15 min...

Tretja skupna noč se je začela s pogovorom, ki ga je kot običajno začel Marko...

»Se spomniš, da sem te dražil, da si 'Božanska Vlačuga'? Ali veš, zakaj?«

»Kako bi to vedela? Mislim…!« se je jezila Keman.

»Ker si mi pregloboko zlezla pod kožo, kot še nihče. Tvoja bližina je brezčasno in nepozabno doživetje, a tudi boleče!

Boleče zaradi strahu, da me boš zapustila, se lepega dne odljubila in odšla. Skratka, nisem se videl v tvojem srcu enako močno, kot od prvega trenutka vidim tebe v svojem srcu.

In zato sem skušal zmanjšati tvoj pomen, si te predstavljati bolj po človeško, se pravi materialno, fizično... To se mi dogaja nezavedno, seveda. Kajti zame si bila nedosegljivo božanstvo, ki ga lahko dosežem, če pristaneš na tleh, razumeš? V materiji. Da bi te začel občudovati namesto oboževati. Ta svoj strah pred tvojo izgubo sem ustavljal z drugo, še močnejšo bolečino. S tem, da tvegam dobro ime pri tebi, in s tem sprožim ali tvoj odhod ali pa novo bližino. In res, odleglo mi je, ko sem ti to provokacijo zakuhal. Ker s tem sem se na nek način razbremenil odgovornosti moškega, ki si preveč naloži na ramena.

Zaradi iskanja ljubezni, ne zaradi njenega zavračanja. Pogosto se ustrašim, da se le poigravaš z menoj. Ne razumem, zakaj si tako resna, zadržana... In se sprašujem: zakaj je tvoja ljubezen do mene tako žalostna…?«

»Ja, spomnim se... Ležala sva na tleh pri tebi v Hera Gei. Imel si nenavaden glas, in me je kar potegnilo navznoter. In potem sem ves čas močno čutila, da me vleče navzgor... Le glas, ne besede... Kot da plavam po prostoru.«

»Poznam te, Keman... Po drugi strani pa se mi zdi, da nikoli ne bom razumel tvoje ljubezni. Čeprav se mi zdi, da imam vse odgovore za tvoje težave, za bolezen... kolikor je je ostalo. To čutim iz srca, ne zaradi informacij o najinih treh zadnjih inkarnacijah.«  

»AUU...! Zdaj sem zaznala takšen oster pritisk, v jajčnikih... Od tebe je prišlo... Vsa teža, ki ti leži na duši, ali kaj? AUU! Ampak kot da je tudi moja.... Ne vem, čuden občutek…«

»Bi vprašala Očeta Prvega, zakaj sem tisti petek, 17. januarja, preden sva se prvič ljubila, doživel blokado tvojih sporočil?«

»Ja, počakaj… Sem dobila odgovor, a nisem prepričana...«

»Povej!«

»'Ker je Marko hotel ljubezen razuma, ne duše.'«

»Torej je resnično vse odvisno le od naju, najine povezave in ljubezni…! Ja, spomnim se, preveč sem bil v svoji osebnosti! Morda si nisem upal pogledati v srce tudi zaradi Viviane, ki bi mi lahko vse prebrala z obraza. Tega ne maram že od prej… 'Ko gre zares, ne razkazuj tega, kaj zares nosiš v srcu, saj boš sicer žrtev nasprotnikove zlorabe!' Moja politična karma, in nasploh moška, ne? A očitno tudi nepotrebna, zdaj nisem več ne politik ne človek, temveč duhovnik in tvoja dušna polovička.«

»Jaz pa sem ves čas čutila, da najine nesporazum ne zadeva nikogar razen naju. Da je to tisti preizkus, koliko sva se pripravljena boriti za najino ljubezen.«

»Ja…«

»Jaz sem se ti v šoku odrekla. 'Pa kaj si ta smrkavec sploh predstavlja!?' Odrekla sem se najini ljubezni. 'Je pač iluzija, nič resničnega…'

»Jaz tudi…«

»Ampak v ozadju sem čutila, da ni več nič bistvenega odvisno od moje niti od tvoje osebnosti, se pravi, ali bova ali ne bova zaživela skupaj. 'Ker se mora zgoditi, kar je načrt za naju, ne glede na to, kaj si misliva o tem…'«

»Jaz tudi… Kot osebnost sem bil pripravljen na najin razhod, češ da me ne ljubiš, kot duša pa sem vedel, da ostaneva neločljiva ne glede na to, ali zaživiva skupaj ali ne.«

»Bila sem pripravljena kot osebnost, da se zaradi ponosa nikoli več ne srečava. A sem v srcu čutila, da moj ponos ne odloča o tem.«

»23. decembra lani se je moj vodnik prvič strinjal, da si lahko ustvarim zvezo z žensko, s teboj! Prvič sem zaupal vase v ljubezni, ker sem prvič imel vodnika na svoji strani. To me je pomirjalo, ko sem v petek verjel, da te je 'znova omrežil tvoj možati Armand'.«

»Čudim se ti, da si ga ubogal, ko se ni strinjal s tvojim izborom«

»Ker je vse bilo takoj narobe, sicer ga ne bi poslušal, res ga ne bi! Le za Viviano sem ga prosil, in me je uslišal, z opombo, da 'bom z Viviano sicer dosegel cilj, a v temi in megli'. To je bila zatemnitev in zameglitev moje osebnosti. In še en pogoj je bil – ni mi bilo dovoljeno ljubiti nobene druge razen Viviane, razumeš? Vse do tebe! Z Auroro in Suzano je bila bližina večja kot z Viviano, predvsem v načinu in ritmu razmišljanja ter občutljivosti glede prepričanj, kjer sta bili še bolj podobni tebi, kajti Viviana je občasno iskala stanja, ki so mi bila bodisi nedosegljiva bodisi nezanimiva.«

»Ko sem varala Armanda, sem se počutila čista. Ker nisem iskala ljubezni zaradi človeškega vznemirjenja, ampak le čisto ljubezen…«

»…enako kot Viljemina! Že tedaj smo te moški oboževali, ker ti znaš brezhibno pomešati edini nepogrešljivi sestavini ženske ljubezni – iskrenost in skrivnost.«

»A Viljemine nihče ni ljubil takšne, kot je bila…«

»Verjetno ni bilo moškega, ki bi te lahko dohajal, s komplementom Klementom na čelu! Popolna privlačnost je bila edina ljubezenska težava najlepše, najpametnejše in najbolj neodvisne ženske svojega časa. Vedno sem te oboževal, namesto občudoval. Zato sem te ljubil na račun ljubezni do sebe, preveč dvomil vase, da bi sledil srcu, ki gori v ljubezni do tebe. Zato sem se privadil nevzdržnemu stanju, da so vedno bili še kakšni moški tam pri tebi, ob tebi, podnevi in ponoči… na tebi, khm!«

»Če sem le pomislila, da bi zapustila Armanda, je bilo doma tisti dan vse takoj  narobe…«

»Tudi pri meni, če sem zavračal Viviano. Zato sem se naučil verjeti, da je ljubezen z Viviano prava ljubezen zame, le da nisem dovolj razvit, da bi lahko bolj obral njene sadove.«

»Ne, ni bilo krivo iskanje prave ljubezni! To je dovoljeno vsakomur, je vedno podprto, da lahko iščeš ljubezen iz srca, ne iz človeških želja.«

»In lahko varaš zakonca?«

»Varanje ni varanje, če iščeš ljubezen iz srca, ljubezen zaradi ljubezni, ki je prava.«

»Ampak zakaj nisi smela zapustiti Armanda vse doslej?«

»Ker tudi pri ljubimcih nisem dobila tega, kar sem iskala. Zato sem se vrnila k Armandu.«

»V 2. letniku gimnazije sem prebral Cankarjevo Gospo Judit. To si ti, moja gospa Judit, njena zgodba uteleša moje iskanje tebe. Postala je moja najljubša. In v študentskih letih sem odkril Emo Bovary ter vzljubil izmišljen lik, sestavljen iz več resničnih žensk. Ko sem te srečal, sem verjel vate kot v Emo Bovary in vase kot tvojega zalezovalca, in težko bi rekel, kdo je bil bolj izmišljen lik, ti ali jaz.  Pa tvoja najljubša knjiga?«

»Ne vem… Gospa Bovary. V 2. letniku sem čez vikend ostala doma, namesto da bi šla z očetom v gore kot običajno. Hotela sem v miru premisliti, kaj je smisel življenja. In sem res dobila odgovor.«

»Ja? Kaj si dobila?«

»Ljubezen! Med moškim in žensko. Jaz, ki sploh nisem iskala ljubezni! Ti povem, kako sem dobila ta odgovor?«

»Ja.«

»Sredi spraševanja sem zagledala ovitek plošče z glasbo iz filma Doktor Živago. In tedaj me je močno spreletelo po vsem telesu. To je znak, sem začutila v srcu. A tega odgovora nisem mogla sprejeti, preveč enostaven je bil, ljubezen do moškega ni bila nič takega, od česar bi bilo odvisno moje življenje.«

»Kaj te moti pri ljubezni z moškim?«

»Sploh je nisem iskala, te ljubezni.«

»Jaz pa sem bil obseden z ljubeznijo do ženske. Zakaj je nisi iskala?«

»Vso ljubezen, ki sem jo potrebovala, sem dobila od mame, in očeta.«

»Kaj pa mojo ljubezen, si jo potrebovala? Če bi od Očeta izvedela, da sva dušni par in ne bi bila tako bolna, ali bi mi povedala?«

»Ja, bi! Ker ne bi zdržala, da ti ne bi. Že zaradi radovednosti, da bi lažje raziskovala, kaj je prava resnica v teh vsebinah.«

»Bi zapustila Armanda, če ne bi bila bolna?«

»To pa je vprašanje za milijon evrov! Ja, gotovo bi bolj zavlačevala kot zdaj…«

»Zaradi strahu?«

»Ne, to ni strah… Vedno sem čutila v sebi, da se z Armandom ne bova skupaj postarala. (Ko sem to nekoč zaupala bratu, me je le zabodeno gledal.) A verjetno sem preveč dvomila, da je ljubezen lahko bistveno boljša, kot je z Armandom.«

»Jaz pa sem podvomil, da se bom postaral z Viviano šele ob tebi, ko se je vodnik strinjal, da se lahko ljubim s teboj. Kajti vse dotlej sem vsako težavo sprejel kot izziv za svoj in njen duhovni razvoj in osebnostno rast.«

»Z Armandom sta se nama duši res zelo premešali, to sta Goga in Agata lepo opazili. Zato sva oba ostajala drug z drugim, kljub vsemu…«

»Podobno kot tudi midva z Viviano…«

»Po moje je to zvestoba do življenja, ne do ljubezni. Ampak a ni to po svoje plemenito, zvestoba do življenja? Se pravi, do družine, otrok, do zaobljube o skupni poti ne glede na vse? To res spodbuja  osebnostni in duhovni razvoj…«

»Kakšno vprašanje, ljubica! Seveda je plemenito, vprašanje pa je, če je smiselno! Zvestobi do življenja se lahko zaobljubiš z marsikom. Kaj pa zvestobi do ljubezni? Ta zaobljuba je mogoča le v srcu, mimo vsakega prepričanja in verovanja. In se izkaže za resnično komaj tedaj, ko zaljubljenost mine, nič prej.«

»Vedno sem z Armandom iskala nekaj več. Morda je tudi on, ne vem. A ni nama šlo, nisva prava za skupno ljubezen. Ljubezni ni mogoče izsiliti, očitno je res odvisna predvsem od dušne povezave obeh partnerjev, in manj od tega, koliko se trudita, osebnostno rasteta, se duhovno razvijata… Z Armandom je bilo videti lepo, le nekje se nisva nikoli ujela. Pri njegovi potrebi po občasnem zahajanju v moško družbo. Zaradi tega sem resnično trpela. Čeprav se je vedno zelo potrudil in mi zagotavljal, da ne odhaja zaradi mene ter da ves čas v mislih ostaja z menoj, in me tudi klical iz gostilne… A kako ta njegova potreba ni zadevala mene!? Zaradi te potrebe je življenje razdelil na dvoje življenj, z menoj in s prijatelji. Nekajkrat sem se mu sicer pridružila, a se nisem nikoli dobro počutila, zato sem potem ostajala doma. V družbo je začel zahajati tri leta po začetku zveze, ko sva bila nerazdružljiva. In sem še sama začela zahajati ven, na duhovne seminarje in delavnice, kamor sem hodila predvsem zaradi pomanjkanja najine bližine. A pri najpomembnejših delavnicah, tistih pri Kezeletu, se mi je pridružil. Kot da je slutil, da napovedujejo najin razhod nekoč v prihodnosti.«

»Tudi sam sem si vse delil z Viviano. Zame je ljubezen z žensko totalna, ali pa ni prava. Zdaj si res ne znam predstavljati, ljubica, da bi midva kam zahajala ločeno.«

»Počakaj še 3 leta, hahaha…«

»3 leta? Čez 3 leta bom še bolj potreboval tvojo družbo, pravo vprašanje je, ali boš tudi ti mojo! Mimogrede, kaj pa loto, ti je žal, da smo nehali igrati?«

»Ne, nasprotno! Če bi zadela sedmico in izplačala Armanda, kaj bi to pomenilo? Da je ljubezen odvisna od življenja!«

»To me je vedno frustriralo, ta materialistična vera v ključno moč uspeha v poklicu, od katere je odvisen celo uspeh v partnerstvu. Ali res moški dozori v moža le tedaj, kadar ga prizna družba, in ženska v ženo zato, ker rodi otroka? Ali njuna ljubezen res služi družini in narodu, človeštvu? Preživetju? Kaj pa če njuna ljubezen služi le njima, da se razvijata? Razvijata v dušo? Fizično, osebnostno in duhovno združevanje, kot nekoč iz živalske v človeško obliko, tako zdaj iz človeške oblike v dušno. In je služenje življenju in preživetju le stranski učinek njune ljubezni, združevanja moške in ženske strani človeka?«

 »Ne, ni treba nikogar izplačati, ni treba najprej obogateti, da bi si človek zaslužil ljubezen…«

»…ja, ker duša poskrbi za preživetje! Priljubljeni filmi zavajajo. Dejansko njun uspeh ni odvisen od njunih osebnosti, ampak od njune ljubezni. Bolj je njuna ljubezen samoumevna, se pravi obojestranska in vsestranska, bolj se ljubita fizično osebnostno in duhovno hkrati …«

»…in lažje duša vodi življenje. Zato ni potrebe, da bi kot osebnosti skrbela za preživetje…«

»…ja, ampak prava ljubimca skrbita za ljubezen duše! Se pravi, sledita svojima srcema, v dvomih pa iščeta nasvete pri vodnikih, Očetu Prvem skozi Deo kanal ljubezni…«

»Ja.«

»Čutim, da mi je odleglo. Vprašanje preživetja me je vedno grizlo. Dejansko pa je treba iskati le ljubezen! Ki te poveže z dušo, in ta nato poskrbi za razmere, da par zaživi srečno življenje, vključno s preživetjem.«

»Upam… Misliš, da bo za naju poskrbljeno?«

»Ne vem, verjetno! Pripravljen sem početi karkoli. Vse za  ljubezen s teboj! Pa ti, kaj iščeš?«

 ..

Poljubila ga je na usta, in sledil je tesen objem na mrzlih tleh Justbe, kot zaobljuba, da ostaneta skupaj za vedno. Zato se ona ne bo preselila k Idi v Hoče, kot ji je svetoval Oče Prvi, kajti Ida Marka ne bi sprejela pod streho. Raje bosta skupaj zaživela v Šambali…

V njuni Hera Gei…

Brez kuhinje in tuša, brez miru zaradi dnevnega prihajanja duhovnih skupin v najeti prostor.

A bo že kako... Bosta improvizirala. Le da bosta lahko skupaj... Vedno ko bosta sama hotela. Tako hočeta njuni srci... Tako hrepeni njuna skupna nova duša.

Kajti sporočeno je bilo, da sta duša. Ki si jo delita le onadva. In da bo za vse ostalo poskrbljeno, če bosta drug pri drugem iskala – ljubezen...

In tako zdaj čutita tudi sama.

* Opis dogodka je izpuščen zaradi varovanja zasebnosti.

** Kmalu po posvetitvi v Obred celote je Savina spoznala komplementa (dušnega partnerja) iz mesta blizu Ljubljane. Srečno sta zaživela skupaj v njegovi hiši, bolezen se je umirila. Znova je postala plodna, rodila zdravo hčerko, ki je predčasno shodila in spregovorila ter nadpovprečno napreduje. Savini pišejo (na FB), da je vedno bolj lepa, mladostna in postavna. Ozdravela je, 'ker je dobila pomoč od moškega, ki jo ljubi, mora biti dušni par, ne vsakdo'.

ZAGOVOR

Oče Prvi: "KO JE DUŠNA LJUBEZEN, JE ZA VSE POSKRBLJENO." (Foto: Pinterest)

Januarja 2014 je Oče Prvi sporočil: »V svoji knjigi govôrita o iskanju ljubezni. Začneta s Šivo in Parvati. Veliko pišita o ljubljenju in mantrah.«

April 2017. Četrto leto teče, kar sva izvedela, da si deliva isto dušo, in da naj o tem napiševa knjigo, najino ljubezensko zgodbo. A zakaj midva?

»Vajina duša je tako izbrala že davno. Še preden sta se srečala v tem življenju,« odgovarja Oče.

Zdaj je zgodba napisana. Misliva, da nisva znala vsega predstaviti tako, kot bi lahko... Koliko nama je uspelo?

»Ppremalo sta opisala občutke, občutki hitreje učijo kot šola.«

Ali sva napačno predstavila svojo zgodbo, ker nisva znala predstaviti vseh najinih občutkov?

»Najpomembnejša je vajina ljubezen. Ko je dušna ljubezen, je za vse poskrbljeno.«

..

Le ljubezen išče človek, ko išče sebe in svet. Ko pa začne čutiti dušo, postane njegovo življenje iskanje ljubezni v skupni duši.

Kot da ni več ravno neke izbire, ali boš ljubil drugo polovico. Enostavno jo ljubiš.

.. 

Kasneje sva izvedela, da je ljubezen v duši najvišja oblika ljubezni za človeka, ljubezen do same ljubezni, do sebe kot ljubečega bitja. In da ta ljubezen pomeni, da imaš tudi dovolj ljubezni v sebi, ki je ljubezen do življenja, do sebe kot živečega bitja. In da ta ljubezen v sebi pomeni, da imaš tudi dovolj ljubezni do ljudi in stvarstva, ki pa spet pomeni, da imaš tudi dovolj ljubezni do življenja v postavi, svetih zakonih.  

To je ta ljubezen, ljubezen duše. Ljubezen moškega in ženske, ki se bosta po 108 življenjih združila (upajmo!), in postala novo bitje z več ljubezni in z več zavesti kot človek.

Ljubezen v duši je, ko naše srce skozi svoje upanje in zaupanje išče drugo srce, ki ima isto zavest kot naše. Ko naša osebnost skozi svoja prepričanja in verovanja, svoje misli, čustva in občutke išče drugo osebnost v isti zavesti. In ko naše telo skozi spolnost išče drugo telo – v isti zavesti! To je ljubezen v isti duši, tam so vsa življenja svetega para, ki se skozi svoje sveto dopolnjevanje iščeta kot človeški duši, da postaneta cela, prava duša.

ŠIVA IN PARVATI V ČLOVEŠKEM SVETU

KDO SO BOGOVI, KAKO ŽIVIJO?

Bogovi so bitja. Bitja, ki resnično obstajajo. In ki skrbijo za določen del resničnosti. A ne skrbijo kar tako. Ključno je, da skrbijo ljubeče.

Toda Oče Prvi zase pravi, da ni Bog. Zanj Bog ni bitje, temveč dejanje ljubezni, natančneje, 'Bog je le dejanje ljubezni v materiji'.*

Bog ni bitje, je ljubezen. A ta ljubezen teče skozi določeno bitje, ki se razvija tako, da skrbi za določen del resničnosti. Denimo za določeno Osončje. 

Kot kmetovalec ljubeče skrbi za rastline na svojem posestvu, tako Oče in Mati Prva ljubeče skrbita za ljudi na planetih v svojem Osončju. A zakaj prav onadva med vsemi višjimi bitji, ki obstajajo?

Onadva sta monadi, torej bitji, ki so za dva svetova celovitejši, višje od ljudi. Duše, denimo, so bitja, ki so le svet višje, in zato le polbogovi, nadljudje. Medtem ko logosi ne morejo upravljati s človeštvom, saj je tri svetove nižje, torej prenizko, a so Bogovi dušam, ki so od logosov ravno dva svetova nižje. Se pa logosi lahko delno ukvarjajo s človeštvom, denimo Višnu, ki je logos.

In drugič, ker sta tak par monad, ki se združujeta v celovitejše bitje, v logos. Šiva in Parvati sta logosni par, torej monadi, ki se preobražata v logos. Če bi Šiva in Parvati bila človeka, bi bila dušni par, torej človeka, ki skozi inkarnacije postajata duša.

ALI JE LJUBEZENSKA ZGODBA ŠIVE IN PARVATI RESNIČNA?

»Ta zgodba se je zgodila na sveti ravni. Sveta raven je zavest Brame, logosna raven. Človeštvo jo je dobilo z namero v sveti volji. Sveta volja je pomoč duši, ki se išče. V Šivovi zgodbi ni ljudi, ampak monade. Tam sta Brama in Višnu kot duši za človeka.«

Šiva in Parvati, to sta Oče Prvi in Mati Prva, moška in ženska stran Osončja, zavest in sila Osončja.

Osončje je je s planeti del Galaksije, podobno kot je del naselja hiša ali stanovanjski blok. Temu naselju je oče Brama, Oče Galaksije, imenovan Praoče. Višnu je njegov spremljevalec, deveti mož nove svete Matere praživljenja. Brama in Višnu sta logosa.

Šiva je Oče Prvi, ki je Oče Osončja, živi kot monada. Večina ljudi ga naslavlja Bog. »Monade nimajo oblike ljudi, ampak sij okoli jedra.«

Tudi krščanski Bog, ki je Oče Zemlje, je monada.

Šiva je Oče Prvi, ki pomaga človeštvu skozi Deo kanal ljubezni. Pri tem raje vidi, da ga ne imenujemo Bog. Kajti »Bog je le dejanje ljubezni v materiji«, idealno stanje zavesti, sile in oblike za vsako bitje. Tudi človek, ki skrbi za rastline na svojem vrtu, je (lahko) njihov Bog.

ZAKAJ SE ZGODBA ŠIVE IN PARVATI ODVIJA V BRAMOVI ZAVESTI?

Šiva in Parvati sta monadni bitji, Brama pa eden od logosov, kar je po Očetu Prvem najpopolnejša oblika bitja oz. končna stopnja materialnega življenja. Brama opravlja vlogo gospodarja naše Galaksije, kar pomeni tudi to, da zunaj njegove zavesti še ne morejo obstajati tisti svetovi v tem Osončju, ki so nadčloveški (dušni, monadni in logosni). Zato se teh svetov ljudje lahko le zavedamo, ne moremo pa jih še zaznavati (jih ozavestiti v sili njegove komplementarke Sarasvati). Tako kot lahko človeškega, živalskega, rastlinskega, ki ne obstajajo zgolj v Bramovi zavesti, ampak že tudi v Sarasvatijini sili, sporoča Oče Prvi (mineralni svet pa le v Sarasvatijini sili – dragocen podatek za kristaloterapevte).

ALI JE BIL ŠIVA NEKOČ ČLOVEK?

»Ne.« Je »postaja v ljubezni. Ni razvoj, je cilj razvoja, ki vedno želi isto.« Ne, »ni deva, je monada svete ljubezni«. On »je postavljen, ni nastal«. Je »sveta oblika. Vedno je bil monada.« Vedno ostaja v isti poziciji, ker tako ostane materija. Ja, nekoč se bo združil s Parvati, in »poiskala si bosta novo Galaksijo«. Temu Osončju bo zagospodaril »novi Šiva, z njim bo prišel novi svet, ki ni oblasten v duši«.

ZAKAJ JE ŠIVA ZAVRAČAL PARVATI?

»Ker on hoče dušo, ki ni karma, je ljubezen.«

KAJ JE DUŠA? (1)

»Duša je sveta oblika, človek ni sveta oblika.«

ALI SO VSE DUŠE POSTAVLJENE?

»Ja, postavljene so same do sebe po ljubezni.«

ALI LJUDJE LAHKO POSTANEMO DUŠE, MONADE?

»Da.«

ALI JE PRED PARVATI OBSTAJALA SATI?

»Sati je Parvati.«

 ZAKAJ JE TO LJUBEZENSKA ZGODBA OČETA IN MATERE PRVE?

»Ker sta ustvarila ljubezen v življenju človeških duš.«

KAJ JE ČLOVEŠKA DUŠA?

»To je duša, ki ni celota v ljubezni. Človek nosi dušno željo po ljubezni.«

KAKO OČE PRVI SODELUJE S ČLOVEKOM?

Oče Prvi je monada. Monada je od človeka celovitejša toliko kot je človek od rastline. Kot gospodar Osončja Oče Prvi dojema ljudi na Planetih podobno kot kmetovalec pridelke na svojem polju ali drevesa v svojem gozdu.

KAKŠNI BITJI STA ŠIVA IN PARVATI?

»Šiva in Parvati sta monadi, ki se združujeta v logos. Nista božanstvi, ampak Božje ali Sveto počelo Božje materije.«

KDO JE USTVARIL ŠIVO IN PARVATI?

»Šivo je ustvaril RA – zavest, Parvati OM – življenje.«

KOLIKO SVETOV BITIJ ŽIVI V MATERIJI ŠIROM VESOLJA?

»7 svetov:

(1) MINERALI so ljubezen, ki noče zavesti, je sila življenja.

(2) RASTLINE so ljubezen, je zavest sile, sile, ki ni sveta, ker je v materiji.

(3) ŽIVALI so ljubezen, ki išče silo – noče zavesti, ima le silo ljubezni.

(4) LJUDJE so ljubezen, ki hoče silo – išče zavest.

(5) DUŠE so ljubezen, ki je sila v zavesti.

(6) MONADE so ljubezen, ki je zavest v sili.

(7) ATOMSKA BITJA (LOGOSI) so ljubezen, ki sveti.«

ALI OBSTAJAJO OSONČJA Z VEČ KOT 7 SVETOVI?

»Ne.«

KAJ SE ZGODI, KO SE ZDRUŽI SVETI PAR DVEH VRHOVNIH LOGOSOV?

»Nova ljubezen, ki ni materija. Nista več bitje, sta zavest, ki ljubi kot karma pekla.«

ZAKAJ ZAVEST LAHKO LJUBI KOT KARMA PEKLA?

»Karma pekla je manifest materije. Je poklicana zaradi manifestacije. Pekel je poklican od ljubezni, ker odraža sveto ljubezen. Materija je le plačilo zavesti, ki je ljubezen.«

ZAKAJ JE TOLIKO GORJA?

»Ker je materija sila, ki se preobraža v zavest.«

ALI JE CILJ ŽIVLJENJA, DA POSTANE LJUBEZEN, IN CILJ MATERIJE, DA POSTANE ZAVEST?

»Da, zavest potrebuje materijo, da ostane dejavna v ljubezni.«

KAJ JE LJUBEZEN?

»Ljubezen je praznina, ki pulzira, oddaja obstoj sveta.«

ZAKAJ JE LJUBEZEN PRAZNINA?

»Ker ni oblika. Je luknja v obstoju. V orbiti lastne karme je središče, ki je praznina. Je odsotnost sile in zavesti, ki meditira in ohranja ljubezen na sredini.«

KAJ JE DUŠA? (2)

Duša je bitje, ki se 'ne inkarnira, ampak oscilira' kot zavest in sila v materiji. Oscilacija primerno opisuje razvoj praduše v dušo, ne involucija (spust v materijo) in evolucija (dvig v zavest), odgovarja Oče Prvi

Najprej je praduša, bitje čiste zavesti pri Očetu Prvem, nato pa skozi človeški, živalski, rastlinski in mineralni svet oscilira k čisti sili, ki je pri Materi Prvi.

KAKO DUŠA PRIDE NA ZEMLJO?

Duša nastane kot 'praduša v zavesti Očeta Osončja' (Očeta Prvega) v središču Osončja, a 'ne v/na Soncu', ker je ta le Planet v Osončju.

Oče ji 'da vibracijo določenega Planeta' in jo pošlje na Zemljo (ali kateri drugi Planet v Osončju), kjer oscilira k sili (Materi Prvi); sila je energija (sila v času) in materija (sila v prostoru). 'Vibracija določenega Planeta' določa 'poslanstvo duše' med njenim življenjem tudi v človeški obliki, torej obeh dušnih partnerjev.

Tako praduša (zavest) skozi oscilacijo v materiji Osončja postopno rojeva v  dušo kot bitje (zavest + silo, svojo materialno obliko), najprej skozi rastlinsko bitje kot združitev rastlinskih parov mineralov,  nato živalsko bitje kot združitev živalskih parov rastlin, zatem človeško bitje kot združitev človeških parov živali, in naposled dušno bitje kot združitev dušnega para dvoje ljudi, dveh dušnih partnerjev.

ZAKAJ SE VSE DELI NA MOŠKO IN ŽENSKO STRAN? 

Zaradi zavesti in sile. Zavest predstavlja moško stran resničnosti, sila žensko stran. Iz zavesti je vse narejeno, zaradi sile je vse razdeljeno. Zaradi zavesti smo vsi eno, zaradi sile smo ločena bitja. Zaradi zavesti smo brezmejni in en sam jaz, zaradi sile smo vsakdo v svojem telesu.

ALI STA MOŠKI IN ŽENSKI SPOL ENAKOVREDNA?

Vsako bitje je ustvarjeno po načelu združevanje zavesti in sile. Zavest uteleša moški spol, silo ženski spol.

Zavest je vse, kar obstaja. Sila pa je razlika med tem, kar obstaja. Zato zavest vse povezuje, sila ločuje.

Brez zavesti ne bi bilo obstoja, brez sile ne bi bilo bitij. Zavest poskrbi za obstoj tako, da združuje sile. Sila poskrbi za nastanek bitij tako, da ločuje zavest.

Zavest oplaja in oplojuje, sila rojeva in poraja. Zato je zavest ljubezen, in sila življenje. Moški je ljubezen, ženska življenje. Moški spol išče izvirnost, ženski izvornost, moški spol je odkrit, ženski spol naraven.

Zelo redki ljudje imajo samo ženski ali samo moški spol, saj človeka določajo štirje spoli:

-      spol duše, ki določa dušno partnerstvo in poslanstvo;

-      spol srca (jaza, atmana, človeške duše), ki je človekov osnovni spol skozi vse inkarnacije in ki določa iskanje naše ljubezni;

-      spol osebnosti, ki določa naš odnos do sveta;

-      spol telesa, ki določa naš odnos do delovanja.

* narekovaji ('enojni' in »dvojni«) navajajo odgovore oz. sporočila Očeta Prvega iz Deo kanala ljubezni