11. poglavje – POSVETITEV GANEŠA V OBRED CELOTE

A ko je prestopila domači prag, je pozabila na Marka, Šambalo in Pariz. Med domačimi stenami je kraljeval le Armand!

Kakšno olajšanje – pozabiti, da bi lahko bilo vse drugače… 

Vsa ta vprašljiva sporočila, ki so zadevala neoprijemljivo preteklost nekega odmaknjenega časa, so ji bila premalo! Morda bi jih lažje razumela, če bi jo Marko iskreno pogledal v oči, jo nežno stisnil k sebi in ji zašepetal, da ne more prenehati misliti nanjo.

A on je bil tam nekje na drugem bregu reke, v nekem svojem življenju, skupaj z Viviano, in veliko družino, kjer so se vsi imeli radi, tam v Šambali je živel skupaj s svojimi zvestimi prijatelji… 

Ne, ni si želela skrivne romance z Markom! Že zaradi svojega opustošenega telesa, ki je spominjalo na telo interniranke iz taborišča…

Zakaj bi tvegala razmerje z moškim, ki bi se ji nato posmehoval za hrbtom?! 

A ni trajalo dolgo, ko ga je začutila ob sebi. Pojavil se je kar naenkrat in preplavil njene misli in občutke.    

Rahu (sobota po 15.00), 28. 12. 2013

18.04 Dobila sem vse odgovore. Ko boš lahko, pokliči. 

Marko se je najbolj bal, da bi jo s kakšno svojo nerodnostjo odvrnil od sebe. Že tako se mu je zdela nedostopna, kot da je njeno srce neosvojljiva trdnjava. Ni je najbolje razumel, a tega je bil že vajen… Človeka razume, moškega še kar, žensko težko. 

Poklical jo je poln strahu in upanja. Oboževal je njen glas, in tudi na pogovor je bila pripravljena. Načela je vprašanje Ganeševe pudže, ker je dobila nekaj sporočil Očeta Prvega, in ga predstavila v strnjeni obliki. 

»Pudža zavre razvoj zato, ker nima milosti za napredek. Je za posvetitev in izkazovanje ljubezni do Ganeša. Pomembno za Hero Geo je, da pudža in mantre niso skupaj, ker prvo je zahvala, drugo pa prizadevanje za napredek človeštva.«

»Toda, oprosti!« ga je skrbelo. »Brez pudže Obreda celote enostavno več ne čutim! Zavedam se, da jo morda potrebujem le iz navade, ali le kot osebnost, ki si želi več moči. In če to res drži, je pudža pri Obredu celote dejansko nepotrebna. Kajti volja, mental in astral, ki predstavljajo nižjo osebnost, se ne smejo poglabljati, širiti in krepiti na račun upanja in zaupanja srca. Zato bom vztrajal pri Ganeševi pudži le, če bo tako dovolil Oče Prvi. In zato bi te prosil, da ga še enkrat vprašaš, ali lahko Ganeševa pudža vseeno ostane del Obreda celote. In še to, če lahko prosim vprašaš, ali je Obred celote sploh primerno ime.« 

Surja (nedelja), 29. 12. 2013

Ob treh ponoči je znova dobila 'obisk'. Naenkrat je povsem budna obležala v postelji na hrbtu. Pojavil se je enako kot prvič po džotiš svetovanju. Še preden je videla njegov obraz, je vedela, da je on.

Najprej je začutila njegovo telo, kot da ni le energijsko, ampak tudi fiziološko. Ko je prodrl vanjo, jo je prestavilo v drugo resničnost. Čutila je vsak milimeter uda. Vrtal je vanjo brez prestanka, in vsakemu njegovemu gibu je njeno telo odgovarjalo kot začarano.  

Hrbet ji je usločilo preko meja, tudi nadzor nad dihanjem je izgubila, in zaskrbelo jo je, da bo prebudila moža. A mož je k sreči trdno spal.

Vrtal je vanjo ali jo srkal vase, oboje hkrati, kot da je vse njeno tudi  njegovo. In ona se je dvigala in padala, se izgubljala in odkrivala…

V njem. Kot da ni le ljubimec. On… Edini! 

A telesna združitev je bila le delček vsega. Brezmejna bližina je ponujala veliko več in prekašala nizanje orgazmov. Ki jih niti ni iskala, nikoli jih ni. A ti orgazmi so jo ponesli čisto drugače…

Tako so čisti, tako nedolžni!

Ura je kazala šest, ko je nenasitni ljubimec končno potešil svojo ljubezen… In tudi njeno.

Opravil je svoje poslanstvo, in ona je kar obležala ter negibno potonila v milostni spanec… Triurna maša ljubezni jo je izčrpala…

In pozdravila.

A ni spala dolgo, že čez uro se je zbudila. Povsem spočita je tudi med jutranjimi opravili čutila njegov dotik in objem… Združitev z nerazdružljivim… To je bil poseben, brezčasen občutek. 

Zatem je vzela nihalo, skanalizirala oba odgovora ter Marku poslala sms.

7.48 Bolj natančni podatki: »Imena 'Obred celote' ne spreminjaj. Pudža se izvaja za mantrami in se pojavi na 3. stopnji.« Sploh ne vem, ali obstaja 3. stopnja… 

7.53 Too! HVALA! 

Marko je bil navdušen. 

Ni pomnila, da bi ji kateri moški tako zaupal. Kajti še sama je rada podvomila v resničnost informacij iz Deo kanala, saj ničesar ni mogla trdno dokazati.

**

Popoldne sta se z možem odpeljala v Poljčane. Po njen avto, ki ga je  posodila bratrancema iz Nemčije na obisku. Med pogovorom sta razkrila, da sta poduhovila svoj odnos do resničnosti, in želela jima je pokazati, kako jo to veseli.

A ko je želela spregovoriti, iz ust ni bilo glasu. In istočasno je ostala tudi brez sluha. Kaj takega še ni doživela…

Občutek popolne nemoči.   

Ni želela vznemirjati bratrancev, saj jima tudi za svojo bolezen ni povedala. S pogledom je poiskala moža in njegove oči. To jo je malce potolažilo. Armand je v hipu doumel, da jo daje zdravje in mora domov.

Tedaj jo je zaskrbelo, kaj si bosta mislila bratranca, ki bi molk in odhod lahko razumela kot zavrnitev. Pa je nenadoma zaslišala glas, ki ji je jasno spregovoril: »Ostani nevtralna, ne vpletaj se. Ne v slabem ne v dobrem.«

Ni razumela povsem, kaj se dogaja. A se je tolažila, da bo doma izvedela več v Deo kanalu. 

Poslovila sta se in se odpeljala vsak v svojem avtu. Hvaležna je bila, da je lahko vozila. Stanje se je izboljšalo, sluh in govor sta se vrnila. Opazovala je moža pred seboj, in tedaj jo je prešinilo – kaj če bi mu pobegnila?

In znova je zaslišala glas, ki ji je dejal: »Tako kot danes se ne bosta več vozila domov... Zapustila ga boš...« 

Ali se res zadnjič se tako vozita skupaj domov?! Novica jo je pretresla. 

Zdaj si ni več želela pobegniti.  

Doma je pograbila nihalo in vprašala Očeta Prvega: »Zakaj sem danes v Poljčanah izgubila glas in sluh?«

Nič… Nihalo je krožilo brez odgovora.

In je poskusila kanalizirati brez vprašanj. To je pogosto počela, Doris pa sploh v glavnem tako. In res se ji je začelo izpisovati sporočilo. O prenovi Obreda celote. Iz duhovne tehnike v dušno. In na koncu presenečenje, da ji je vzelo sapo:

»Marko mora danes posvetiti Ganeša v Obred celote.« 

Podvomila je v verodostojnost sporočila… Marko mora posvetiti Ganeša?! Kako vendar?! Ali lahko človek posveti božanstvo? Kako lahko petletnik uči pilotirati izkušenega pilota?!

Pomislila je, da izgublja razsodnost… Ja, morda je čas za obisk psihiatra. Da ne bo končala na zaprtem oddelku, polnem podobnih primerov. 

Nehote se je spomnila Doris, ki je po prvem kanaliziranju pomislila, da so ji zdravniki med operacijo gležnja naskrivaj v glavo vstavili čip... Misel, dostojna paranoika.

A to bi še verjela, če Doris ne bi bila tako prisebna oseba. Izjemno prisebna, ena najprisebnejših, kar jih kdaj srečala.   

Kakorkoli že, odločila se je, da bo Marku napisala e-pismo (18.46):

»Marko, povzela bom v glavnem tako, kot sem dobila, ti pa oblikuj po svoje:

'Pudža zavre razvoj zato, ker nima milosti za napredek, je za posvetitev in izkazovanje ljubezni do Ganeša. Pomembno za Hero Geo je, da se mantre izvajajo ločeno od pudže, ker so za napredek človeka, pudža pa je zahvala.

Oče Prvi ti sporoča, da izvajaj posvetitve še naprej in te prosi, da posvetiš še Ganeša (v 1. stopnjo), ker še ni pravo bitje. Potem bo lahko začel uvajati nove odlike za človeka. Posvečuj ga do 3. stopnje z enakim postopkom kot ostale, na tri mesece. Posvetitev v 1. stopnjo opravi danes ob 18. uri.'

Upam, da boš to lahko smiselno uskladil s svojim ezoteričnim znanjem. Ko sem prejemala to sporočilo, mi je zelo razbijalo srce, prisotne so bile zelo visoke energije. Marko, je vse to res? Ali pa je le neka kruta igra, sredi katere sva se znašla? Pritisk je grozen…« 

Nato je čakala na Markov odziv. A ga ni dočakala. Zato ga je poklicala. Z ženo sta obiskala Doris, zato mu je le omenila, da ga čaka zelo nujno e-pismo. Ker še nihče ni imel mobilne internetne povezave, sta se z Viviano hitro poslovila, in doma je na računalniku prebral e-pismo, ki ga je končal z besedami (19.25):

»Pravzaprav je pritisk, ki ga čutiš, dar moči. Ta ti je verjetno dana zaradi tvojih preteklih dosežkov. Lahko jo zdržiš in uporabiš. Ko jo uporabljaš, te zdravi in osrečuje. Ko bo ta prvi šok mimo, boš zdravje in srečo kmalu jasno začutila. Z veseljem in vsem srcem vse to delim s teboj. Veselo na delo! Hvala ti v neskončnost… Marko«    

Vprašala je za nov termin posvetitve Ganeša, ker je 18. ura že minila, in mu sporočila.

19.35 »'Danes opravi, ker je Luna v Guruju in dovzetna za posvetitve. Bolje bi bilo ob 18. uri, a zdaj opravi ob 21.' Nimam astrološkega znanja, posredujem, kar dobim…«

19.51 »Keman, uživam s strahospoštovanjem zaradi človeške majhnosti pred Njim. Hvala tebi! Hvala Očetu Prvemu za milost, da lahko sodelujeva pri razvoju sreče (ravnovesja). Ja, po zahodni astrologiji je Luna ob 18.37 prestopila v Strelca, ki je Gurujevo (Jupitrovo) znamenje. Zanimivo je, da je po džotišu tedaj Luna v Škorpijonu, kjer se najslabše počuti. Ampak očitno tukaj Oče Prvi stavi na zemeljski čas, na zahodno astrologijo, ki se ravna po enakonočjih in solsticijih, in ne po položaju ozvezdij na nebu kot džotiš (zato razlika  med zemeljskim in zvezdnim časom – slednji je trenutno 24º za zemeljskim). Bom opravil ob 21. uri! Lepo bodi še naprej! :-) Marko PS.: NORO!« 

Keman je nato prejela naslednje Očetovo sporočilo: »Ganeša posvetita v Obred oba.«

20.37 Ti in jaz morava opraviti tri pudže in na koncu mantre za nedeljo.

20.38 Tri pudže in mantre za nedeljo. Delava oba.

20.41 Oba? Lahko pridem pote? 

Kako po njo? V nedeljo zvečer!?

Da bi posvetitev fizično opravila skupaj, tega si ni znala predstavljati.Bila je nedelja, zunaj je pošteno lilo in leden veter je zavijal okoli vogalov. Bila je izčrpana, prav zaspana.

In da bi se v nedeljo zvečer dobila z drugim moškim! Armandu bi se zmešalo... Takšna pustolovščina z Markom je zadnje, kar bi si zdaj želela. 

A tedaj je začutila, da je vanjo vstopila neka moč. Naenkrat je  postala podjetnejša… Res, zakaj ne bi te posvetitve opravila kar v Šambali!? Saj bosta tam tudi Živa in Viviana, ne?

Dobro, to je odločeno, si je oddahnila. Zdaj mora vse to še predstaviti svojemu možu…

Prisluhnil ji je. Ker je to počela le zato, da bi ozdravela. A ko se je približala izhodnim vratom, ji je presekal pot in še zadnjič potrkal na njeno vest: »Ali kdaj razmišljaš o tisti ženski? Kako se počuti, ko toliko hodiš k njim domov?«

Nadela si je brezbrižen izraz in se izgovorila: »Pri posvetitvi bosta tudi Viviana in Živa, ne?«

Popustil je. Navsezadnje je to res počela le zato, da bi ozdravela. 

Na trgu jo je pričakal ledeni veter in dež.

In Marko!

Kaj počne tukaj on?!

Potrebovala je sekundo ali dve, da je dojela. Njegova ustrežljivost je bila že pretirana. Sumljiva. Zvrtelo se ji je, začutila je ujetost.

»Prišel sem pote, da se ne boš v tem stanju mučila še s prevozom.«

Nezaupljivo ga je pogledala… Za ta dan je bilo dovolj presenečenj.

»Ne vem, raje bi šla s svojim avtom. Bo tako lažje za vse…« Da se bo vrnila, ko bo sama želela.

**

Šambala je bila temna in zimsko mrzla. Marko je hitro priskrbel električni radiator in kalorifer ter prinesel tri velike sveče in eno prižgal. »Obredniku, ki mi jih je podaril, je pred leti Sai Baba osebno naročil, naj piše knjige. In je res napisal dve.«  

Zatem je nalil vodo v dve skodelici, prižgal dve kadili, pripravil dva cvetova in sadeža.

»Saj bosta prišli tudi Viviana in Živa, ne?« jo je zanimalo. Čeprav je v srcu čutila, da bosta le onadva.

»Sem ju povabil, veš da sem ju… (Čeprav je v srcu vedel, da ju ne bi rabil.)A ne bosta prišli. Da ne čutita tega, pravita. In jima tudi ni treba, ne? Sporočilo je zadevalo le naju, ne?«

»Mislim, da sta se kar oddahnili. Sicer pa, kdo bi se prostovoljno udeležil tako vprašljivega dogodka, kot je posvetitev božanstva! V družbi tako dvomljivega para, kot sva midva, hahaha!«   

Pa še res je, mu je pritrdila v mislih. 

In sta začela. Prvič sta pudžo hitro izvedla. Nato je Marko odšel po cvetje in sadje za ponovno izvedbo pudže. V temni dvorani je ostala sama. Naenkrat je spodaj v trebuhu začutila bolečino, ki je segla navzgor vse do srčne čakre. Od bolečine ji je zvilo telo, da ji je jemalo sapo! Kako si lahko pomaga, kako?

Nagonsko je pokleknila, spustila glavo do tal in zaprla oči. Bolečina je res nekoliko popustila.

Ko se je vrnil, jo je našel v tem položaju in videl, da jo boli. A se ni čudil, zdelo se mu je vse prav… Ker je vódeno z dušnih in monadnih ravni. To ji je tudi takoj povedal, da bi jo potolažil… In naskrivaj je užival, da je lahko skrbel zanjo, tako se je počutil enakovrednejši.

Ostala je v tem položaju, tudi ko sta začela izvajati Ganeševo pudžo drugič.  

Sredi pudže se ji je naenkrat prikazal Ganeš. Čeprav je mižala, ga je zelo jasno videla, predvsem glavo, saj se ji je prikazal čisto blizu.  

»Prihajam!« je zaslišala njegov glas, veder in mehek, a tudi svečan in odločen. Slišati je bilo, kot da se pripravlja nekaj pomembnega. 

Po končani drugi izvedbi pudže se ji je stanje znova poslabšalo. Začeli so jo mučiti krči, da ji je od bolečin telo kar valovilo. Od bolečin je legla na trebuh, roki iztegnila od sebe. To ji je malce pomagalo. Tedaj je nenadoma doumela… 

Rojstvo! Ona rojeva! 

Marko ji je želel pomagati, zato jo je pobožal po hrbtu. A to jo je razjezilo… Ker jo ima za otroka. On, ki prikriva resnico!

Energično se mu je izmaknila, se s težavo oprla na roko in ga prestrelila z vprašanjem: »Si ti bil sinoči pri meni?«

Začudil se je, da je kar dvignil roki: »Kako to misliš, pri tebi...? Ne, nisem...«

Ni mu verjela. Seksualna magija ni pravljica za majhne otroke.

»Si sinoči razmišljal o meni…?«

»Morda, ne vem... Mogoče. Vso noč sem spal, a sanj se žal ne spomnim. Zakaj?«

Ni mu verjela… Malo verjetno, da ne bi vedel ničesar o svojih lastnih nočnih obiskih?!

A bolečine so bila prehude, ni bila sposobna za razpravo. Slišala je, kako ji nekaj pojasnjuje, a bolj kot to jo je začel privlačiti njegov glas… Zelo! Kar božal jo je, pomirjal. In odganjal bolečino… Le naj še govori, saj je vseeno kaj, pa čeprav osmrtnice iz časopisa...

In trebušni krči so skoraj povsem prenehali.

A se je je že takoj lotila naslednja težava. In sicer zadrega. Zaradi njenega zvijanja po tleh… Pred tako rekoč tujcem. Gotovo mu je polepšala nedeljski večer. Res lepo in dostojno!  

Ko je premlevala, kako si naj povrne dobro ime, pa je zaslišala nekakšno notranje povelje. In začutila, da ga mora ubogati…

»Prevali se na hrbet!«

In tedaj se je začelo.

Spodaj v trebuhu.  

Kot da je nekaj odpadlo.

In padlo na tla... jasno je zaslišala top udarec.

Takrat je izginila vsaka bolečina... 

Konec... Opravljeno... 

Kot porodnica se je prevalila na drugi bok. Tako se je tudi počutila. Kot da je ravno še četrtič rodila! 

V prostoru je prav fizično začutila prisotnost tretje osebe in se samodejno ozrla. Bil je On, seveda, stal je tam in jo gledal… 

Ganeš! 

Velik morda pol metra... Dojenček!

Nagonsko je začutila, da ga mora nahraniti.

A še preden je uspela, je v hipu zrasel do stropa.

Naenkrat je dobila moč, vstala in sedla na stol. 

Marko se je pomirjen odpravil po cvetje in sadje. Tretjo izvedbo Ganeševe pudže sta opravila mimogrede, brez vsakega zapleta.

Sledile so le še mantre. Marko je sedel na stol in začel mantrati za Ganeša… Om Gáneš Námah Om, Om Gáneš Námah Om…

Mantral je napol glasno, in precej hitro. Pred vsako ponovitvijo je vdihnil skozi nos in pri tem gledal. Na vsaki čakri je sklenil dlani kot pri molitvi in 12-krat ponovil mantro. 

Keman je zdaj mantrala z njim, a tiho, le v mislih, in miže. Tako je dobila sporočeno.

Sredi mantranja za Planete je naenkrat prejela povelje, da mora spet na tla.

K Markovim stopalom.

Jih prijeti.

Jih držati… 

Groza! 

Že sama misel na to je bila strašljiva. Tega človeka komaj pozna...! Le kaj si bo mislil... Oklevala je. 

Naenkrat pa je začutila neznano silo, ki jo je pograbila in dobesedno zvlekla s stola na tla, naravnost k Markovim nogam. 

Groza...! 

Nemočno je klečala in se počasi dotaknila Markovih stopal. Takoj se mu je opravičila: »Tako sem dobila... Moram te prijeti za noge... Te držati...« 

Ni bilo videti, da bi se Marko vznemiril. Takoj je prikimal in nadaljeval z mantranjem v istem ritmu, kot da se ne dogaja nič posebnega .

To jo je pomirilo. Pomislila je na prisotnost višje zavesti... Vse je prav... In nujno... Neizogibno...

Njegova stopala so ji bila zelo domača... Kako nenavaden občutek, kot da ima v rokah nekaj svojega...

Tako se je znašla v nekakšnem medprostoru. In vse naokoli je bila ena sama pomirjajoča tišina. 

**

Ko sta končala, je ura kazala blizu polnoči. Vztrajal je, da jo pospremi domov. Skupaj z ženo… Tako bo manjši občutek krivde, da ljubi drugo.

Viviana ni želela zraven… A je bilo, kot da ni zaspana, ampak  ljubosumna. Tedaj ji je začel poročati o poteku posvetitve. Da bi prikril svoje prave občutke do Keman… Ki ima dostop do Deo kanala.

Kanala, od katerega je obseden že pri Doris. Že samo zaradi tega kanala lahko Keman postane vse v njegovih očeh. In mimogrede bo pozabil nanjo.

Kaj če zaradi Keman in njenega Deo kanala pozabi nanjo?

Tako je Marko razmišljal, da razmišlja Viviana. Zato je napravil vse, da bi jo izčrpno in odkrito poročanje pomirilo. In res, naenkrat si je premislila in se preoblekla. 

Tako je družbica s Koroške ceste 99 sedla v Kemanin avto in se odpeljala proti Trgu revolucije 1. Keman za volanom svojega avtomobila se je počutila nekako odveč v intimi zakoncev Hoja. A se je tolažila. To ni po moji volji... 

Ko je trojka zapuščala avto, je veter zavijal čez trg in besno vrtinčil ledene kaplje. Keman je bila brez dežnika, in Marku se je zdelo prav, da ji pomaga. Navsezadnje ni zdrava. Z edinim dežnikom, ki so ga imeli, je stopil stran od žene in poskrbel zanjo.

Čeprav je Viviana nosila kapuco, je Keman zabolelo v srcu, ko je to storil. Ni se mogla premagati, in mu je ob slovesu namenila oster pogled. Če bi bila na njenem mestu, bi ponorela! Ker ni pomembno, če nosi kapuco, žena je, in žena je vedno na prvem mestu...

Toda Marko tega ni opazil.

12. poglavje – 'MOJE TELO TI JE VEDNO NA RAZPOLAGO'

Čandra (ponedeljek), 30. 12. 2013

Ko sta se z Viviano skozi leden veter in dež prebila do doma, je takoj sedel za računalnik in Keman napisal e-pismo:

0.01 »Bi lahko vprašala, PROSIM, še za mantro za Ganeša? Kako je zdaj s tem, jo lahko izgovarjamo ali ne? HVALA!!! 

Marko.

PS: Danes je bilo čudovito.«

A ker ni premogla mobilne internetne povezave, e-pisma ni mogla prebrati na svojem telefonu. Čez dve uri je še vedno mislil nanjo. Poslal ji je svoj prvi nočni sms:

2.01 Za vse je poskrbljeno, sprejmiva to. 

Vibracije telefona so jo predramile, prebrala je sms in mu odpisala.

2.05 Vem.

2.13 Lahko noč z dobrimi mislimi, če boš ponočevala. 

V varnem objemu postelje je začutila olajšanje ob misli, da bi mu lahko bolj zaupala:

2.20 Hvala, spim. Dobila sem sporočilo, da bi to noč morala ostati skupaj – izbriši to! Zaenkrat še bosta oba zaslepljena. Iz tebe je bilo posredovano v mene. Bil je porod. 

Tiho je obležal v postelji. Poln pričakovanja in bojazni se je prevrnil na bok. Prijel je Viviano, ki je spala, za roko in počasi potonil v sanje. 

Keman je vstala ob šestih. Čakala jo je pot v Ljubljano, a si je vseeno utrgala čas za nihalo… Da bo lahko mirneje stopala dalje. In dobila odgovor, ki ga ni razumela… Morala bo enostavno zaupati. »S temi rojstvi se ustvarja zavest Ganeša, ki je večja od sedanje zavesti ljubezni.« 

Ob devetih je prispela v Ljubljano, da bi na prijateljičino prošnjo prostovoljno zastopala eritrejsko begunko iz integracijske hiše v Mariboru. Njeni trije mladoletni sinovi so morali ostati v Grčiji, in njihova združitev se je na Uradu za migracije neslavno vlekla dve leti. Slovenija begunskih otrok iz Eritreje, 'največje ječe na svetu', ni želela sprejeti kljub evropski denarni podpori. Vse dokler ni Keman pisno posredovala pri UNHCR v Budimpešti, in so čez mesec dni razpisali obravnavo. A medtem je Eritrejka najverjetneje odpotovala k sestri v tujino.

Obravnava v ljubljanskem azilnem domu je bila burna. Za to je poskrbela Kemanina nova znanka, prostovoljka Bruna. Ki je svetovalki iz urada vztrajno grozila s prijavo zaradi nevestnega dela. Ko so grožnje začele preraščati v medsebojno fizično obračunavanje, je Keman dobila Markov sms.   

9.34 Delam Obred celote in se veselim. Hvala, da si! Sva na liniji.   

To jo je pomirilo. Zato se ni vznemirjala, ko je naenkrat svetovalka kljubovalno Bruno pritisnila ob steno. Korpulentna Bruna je spustila roke, a nezmanjšano nadaljevala z verbalnimi napadi. Sprti ženski je opazoval tudi uradni prevajalec, ki je tiho obsedel na stolu. Keman je začutila, da ona in prevajalec s svojo negibno prisotnostjo pomirjata strast sprtih žensk. Ki sta se res naenkrat pomirili. To je bila prava ezoterična mediacija, je zadovoljno pomislila.

Po koncu obravnave ji je zajetna Bruna pred azilnim domom namenila vrsto strastnih objemov in jo dodobra pregnetla. Keman jo je želela obzirno ustaviti: »Poslušaj, nehajva zdaj malce... Ljudje že mislijo, da sva lezbijki...«  

Bruna se je bučno zasmejala in jo vneto stiskala dalje. Vdana v usodo je Keman še malo potrpela, da se je Bruna naveličala, in končno odhitela še na obrtno zbornico, da uredi poslovno zadevo za prijateljico Dado, vmes pa je še prebrala zadnji Markov sms. 

10.14 Če imaš možnost, se malce ustavi na Kongresnem trgu. In se poveži z menoj ;-) 

Kongresni trg?! Ni govora! Poklicala ga je, se mu opravičila, da ne utegne. Bila je povsem izsušena in lačna ter neprespana, zato ni imela ne volje ne moči prebijati se v središče mesta.

A med vožnjo domov je obžalovala, da ga je tako zavrnila in ga je poklicala: »Oprosti, da sem bila tako vzvišena. Ne bi smela…«

Začudil se je: »Le predlog je bil, nisem mislil, da bi morala. Napol živa si se na lastne stroške odpeljala v Ljubljano za plemenit namen. Jaz bi se moral opravičiti tebi...«

A pogovor ji ni pomiril občutka krivde. Da ga ni upoštevala... Kot da mu ne sme nasprotovati...  

Popoldne ji je poslal sms in ji predlagal sestanek.

17.13 Si morda legla počivat, ali spiš? Če si budna, ali obstaja možnost, da se pogovoriva o najinem sodelovanju? In se potem morda dobimo vsi štirje?

17.22 Spim samo po minutah. Kar naprej zvonijo pri vratih. Malo še. Se bova dobila danes, nihalo mi pravi, da se morava. Nikoli ne bo šlo, da bi se srečali vsi štirje, in tudi ne doma! Tega ti prej nisem mogla povedati, ker je bil mož zraven. Recimo, da ob sedmih pridem po tebe, in greva v Justbe. Javi mi. 

Pognalo mu je adrenalin po žilah... Ali ga je ravnokar povabila na zmenek?!

17.25 Super, pridi!

**

Duhovni center Justbe je zajemal dve prostorni sobi v pritličju velikega starega bloka na Cesti zmage 9 (vhod zraven Ulice Pariške komune 7). Na njeno pobudo in ob denarni pomoči očeta sta ju z možem uredila ter ustanovila istoimensko duhovno društvo.  

Ob prihodu je Marko onemel od začudenja... Kaj vse se da iztisniti iz starinskih prostorov. Čista lepota! »Keman, tako lepo ni verjetno v nobenem duhovnem centru!« 

Sedla sta vsak na svojo stran velike pisalne mize. Keman se je čudila, ker je Marko bil tako zadržan in posloven... Mlačnosti pa res ni pričakovala.

Marko se je počutil kot na prvem zmenku, poln nekakšne zadrege. Keman ga je preveč privlačila, zdela se mu je prelepa, da bi bila resnična, in tudi njen videz je bil popoln. Vse na njej je bilo zelo aristokratsko, poduhovljeno, a hkrati pristno in naravno ženstveno. Spraševal pa se je, od kod pri njej takšna zadržanost... Kot da sklepata nek zelo resen posel.

Naenkrat ji je rekel, da se počuti kot srednješolec, ki skupaj s sošolko piše referat za čim boljšo oceno... Groza, kako jezno ga je pogledala.

A moral si je priznati, da mu Keman ni nič manj všeč, ko se jezi. Čeprav se mu še sanja ne, zakaj je jezna. 

Zato je govoril in govoril. Bil je povsem nemočen, sanjalo se mu ni, kako naj prežene prekleto tremo in občuti pravo bližino s prelepim bitjem na drugi strani mize. Kako moški zberejo pogum za prvi poljub, kajti to se pričakuje na prvem zmenku, kajne...?

In kako za vraga naj ji odvzame njeno popolnost ter ji pokloni svojo nepopolno človeškost?  

Skušala je govoriti neposredno, da bi ustavila poplavo duhovnih resnic iz njegovih ust. Potrebovala je le kratek odgovor. Na zelo preprosto vprašanje – ali jo namerno obiskuje na daljavo?

A kako naj to vpraša? Marko bo gotovo pomislil, da ga osvaja... 

Zakaj mu ne pove, česa je obtožen? Česa je kriv? Priznal bi ji vse…

Nejeverno je strmel čez mizo na drugo stran in v mislih je videl le eno – kako jo prime za roko in ji da poljub. 

A ona se drži, kot da bi jo na smrt užalil! Kako si naj zdaj pridobi vsaj dostojanstvo v njenih prelepih očeh? 

Zaigrano se je nagnil naprej, si dal roko na prsi, kot da bo zapel himno, in jo pogledal v oči: »Glej, Keman! Moje telo ti je vedno na razpolago... Dogovorita se z Viviano...« 

Ko je že pomislila, da huje kot je, ne more biti, je doživela žalitev, kakršne ne pomni!

Kot da ji manjka moških... Kot da z njim išče pustolovščino... Nikdar in nikoli!!!

A še preden sta se razšla, sta oba v srcu zelo obžalovala: "Zakaj mu ne more priznati, da je na nek čuden način prebudil njeno srce? Zakaj je ne more prijeti za roko in jo preprosto poljubiti?"

Ob odhodu se ni zdelo, da se par razume slabše kot na začetku. Tudi naglo slovo ni pokvarilo vtisa, da si nista tako različna, kot je bilo videti navzven.

Pa čeprav je on govoril, ko bi moral biti tiho, in ona molčala, ko bi morala govoriti.  

Morda pa prav zato...?   

13. poglavje – NOVOLETNO VOŠČILO

Mangal (torek do 15. ure), 31. 12. 2013

Tudi zadnji dan v letu je zavzeto kanalizirala sporočila Očeta Prvega. A najprej je prebrala zadnje Markovo e-pismo:

00.10 »Draga Keman, astrološke primerjave kažejo, da bi pri posvetitvi Ganeša ob 18. uri bistveno manj trpela. Lepo bodi še naprej! Marko.

PS: Tudi pri pisanju knjige te vodi Oče Prvi. 🙂 Za vse je poskrbljeno, saj veš…« 

Ni se počutila dobro, tudi vase ni spravila ničesar več. In spala ni veliko, saj ji je vsaka celica v telesu vibrirala po svoje. Zdaj pa še Marko…

Zaradi njega ji ni nič lažje, nasprotno!

A je takoj obžalovala slabe misli o Marku, saj se ji je stanje še  dodatno poslabšalo.   

9.50 Oprosti, znova so pritiski, da te moram poklicati. Včeraj v Justbe se je nekaj odvilo narobe. Ves čas me gleda Ganeš. Njegovo oko se je zelo pomanjšalo. Nad njim se je pokazalo drugo, grozeče. Od dveh dalje nisem spala. Jaz si moram poiskati terapevta…     

Marku je zelo odleglo, in kriknil je od veselja. Takoj jo je poklical... Ni ga zavrnila! 

»Začni pisati svojo zgodbo, če je tako zapovedal Oče Prvi. Boš videla, ko boš začela slediti svojemu poslanstvu, boš lažje tudi živela...«

»Ne vem, ne čutim tega. Najmanj od vseh se čutim poklicana, da bi pisala o ljubezni in intimi. Svoji pa sploh…«

»Ljudje potrebujejo tvojo knjigo. In Oče Prvi bo tako najlažje nagovarjal človeška srca. In tvoje srce, ko jo boš pisala.«

»Ne znam… Pisanje ni zame…«

»Tvoj slog je zelo ženstven, znaš se dotakniti srca. Mojega se! Kar naježim se, ko preberem vsako tvoje daljše besedilo... srčna čakra se kar topi...«

»Ne vem… Že tako je težko pisati o sebi, sredi procesa pa še toliko bolj.«

»Pa kaj, vseeno imaš pomoč, vodstvo! Ti samo ostani na razpolago temu načrtu višje zavesti  glede dokončnega prihoda dušne ljubezni v človeški svet. Po moje se boš tako najmanj boleče osvobodila svoje bolezni, karme.«

»Dobro, bom videla... Torej moram pisati knjigo... ki me osebno ne veseli. Zakaj ni izbral koga drugega?«

»Ne vem, a  tudi sam bi izbral tebe. Čeprav morda nisi pisateljica. A tudi ta knjiga ni leposlovje. Je poročilo. O posebni ljubezni. Prosi za pomoč in se pusti presenetiti. To je razvojni izziv zate.«  

»Dobro. V redu. Bom videla.«

»Še nekaj. Si prebrala vabilo na novoletno mantranje? Zelo bi bil vesel, če bi prišla v Šambalo, oba z Armandom. In otroci tudi, lahko skupaj z mojimi praznujejo v stari hiši.«

»Hvala, ampak ne morem. Sva z možem že dogovorjena drugje.«

»Škoda, res škoda, da ne moreš priti. Med Obredom celote me je doletelo močno videnje, da moram povabiti ljudi. Sem se navadil, da v takem primeru sledim srcu, ne glavi. Je potem veliko bolje zame, za vse. Škoda, da se nocoj ne bova videla.« 

Ketu (torek od 15. ure), 31. 12. 2013

Proti večeru mu je poslala sms-e s sporočili Očeta Prvega glede novoletnega mantranja.

18.22 Zaporedje manter: GANEŠ, ŠANI, MANGAL, BUD, ČANDRA, ŠUKRA, KETU, GURU, SURJA, RAHU. 12 ponovitev na vsaki čakri. Kar pritegne ljubezen za vse ljudi in planete Osončja. Težko diham, morala bi biti z vami. A bom mantrala pri prijateljih. Sporoči mi, kdaj boste začeli. Preverila bom še zaporedje manter.   

18.38 Sporočil ti bom, ko bomo dorekli začetek, verjetno okoli pol enajstih. Vizualiziraj med mantranjem, da si med nami v Šambali. Knjiga – kaj novega?

18.49 Javi mi, prosim. Knjigo bom lahko začela pisati, ko bom (…) brezpogojno ljubila.

18.58 V redu, ti javim. Glede knjige – a ni brezpogojno ne postavljati pogojev? Samo zapisuj misli in dogodke. Urico danes, urico jutri… In bo mimogrede napisana. 

19.01 Se morda šališ?! Tri pikice v oklepaju (…) predstavljajo ime!

19.14 Oprosti! Bojim se, da ne boš nikoli začela, ne brezpogojno zapisovati ne ljubiti. In vsi tisti iskalci prave ljubezni, ki te knjige ne bodo mogli prebrati, kaj pa oni?

21.58 Knjigo moram začeti pisati od zadaj, pričneva z zgodbo o Parvati in Šivi. To sva midva. Bula na moji dojki je bodoča ljubezen do Šive. Ti mi moraš posredovati njuno zgodbo, kako sta iskala ljubezen. Čez leto dni dobiva mantre za bolezni in reševanje finančnih težav. Bo v redu kanaliziranje za začetek? 

Kakšno Silvestrovo... Markovo priganjanje k pisanju knjige je že mejilo na nadlegovanje...!

A trenutno jo je bolj skrbela bula na dojki. Pojavila se je po tisti nesrečni mamografiji. Ko je radiologinja na silo komaj zvlekla kožo njenih uvelih prsi med plošči. 

Sledil je odhod na silvestrovanje. K dobrima družinskima prijateljema. Armand je želel odnesti tudi steklenico žgane pijače. A se je uprla. Ni prenašala njegove želje po alkoholu, skoraj bolestno. In uprl se je tudi Armand. Njeni nerazumnosti. Sporekla sta se, ostala doma. Ona je na svojem dvosedu kanalizirala iz Deo kanala, prebirala Skrivnost Šambale ter si dopisovala z Markom, on pa dremal pred televizorjem… 

22.21 Mi začnemo ob 22.30. Bodi z nami! Šambala je razsvetljena… 

In je začela izvajati mantre novoletnega Obreda celote. Po mantranju je dobila sporočilo Očeta Prvega, ki ga je takoj posredovala v Šambalo:

22.58 »Pritegnili ste veliko količino ljubezni za Zemljo. Hvala vsem v Šambali.«

23.49 Z navdušenjem te vsi pozdravljamo! HVALA!!! 

Bud (sreda), 1. 1. 2014

Ko je odbila polnoč, je prišla Ariana s Tiano. Ob voščilu novega leta so vsi štirje z okna gledali ognjemet, zatem je Ariana odšla na zabavo. Keman se je z vnukinjo odpravila v Aljino sobo, Armand pa pred televizor.

Tiana je naglo zaspala.

Tudi sama je tonila v sanje na svojem koncu široke Aljine postelje, daleč od nekoliko nemirne vnukinje. Ko jo je naenkrat nekaj predramilo. Začutila je prisotnost, nekdo je bil v prostoru. Nek moški… A še preden ga je videla, je že vedela, kdo je. 

Marko! 

Spregovoril je, in njegov glas je zvenel preroško. »Zdaj boš doživela orgazem. In odslej bo vedno tako.« 

Napoved se je začela uresničevati naglo in odločno. Pred njo se je pojavil ogromen val, ki se je kotalil proti njej. Še preden se je zavedela, jo je vso zalilo. Tam nekje okoli materničnega vratu... Izkušnja, ki je mejila na šok... 

To noč ni pričakovala ljubljenja, še najmanj v obliki naravne katastrofe. In tudi Markovo novoletno voščilo si je predstavljala drugače. 

Sunki neznane energije niso prenehali. Zavladali so nad njenim telesom in jo premetavali po postelji ter verižili kot plišasto igračko… Še dobro, da je postelja velika in Tiana trdno spi.

Počutila se je kot pacient, ki se nepričakovano prebudi sredi operacije. 

V srcu je začutila nekakšen brezčasen mir. Prepustila se je valovom energije, ki ji je mlinčila drobovje in se je ekstatično zaganjala v vse smeri… Kako preprosto, kako domače... Minljivost za večnost, telo za dušo...

Ni dojemala vsega, bilo je veliko prehitro in se je stalno spreminjalo. Čeprav se v srcu ni spremenilo nič. Le bolj osebno je postalo vse, še bolj intimno.

Dobila je vse, kar si želi in hoče… A morda tudi nekaj tega, česar noče. Kot da mora vse njeno postati njegovo, in vse njegovo njuno.

Markova prikazen ji je vzela in dala vse. 

Po dveh urah podaljškov je negibno obležala na hrbtu, izčrpana. A pomirjena in poživljena. Proti jutru je sanjala, da jo gleda oko, čisto od blizu. Bilo je ogromno oko, kot dinozavrovo.

Ali pa morda Šivovo oko? 

Če je Šivovo, je ne čaka nič dobrega, je pomislila. Ali ni to tisto zloglasno tretje oko, ki napoveduje konec, uničenje in razkroj…?

Dobro, a kaj ima ljubljenje s tem...?

In kako to, da je morala čakati tako dolgo...?

14. poglavje – 'ALI SE MI NI TREBA ZALJUBITI VATE?'

Novo leto sta si voščila po telefonu. Bila je zmedena. Nočno dogajanje se je je močno dotaknilo, meja med resničnostjo in domišljijo še bolj zabrisala. Diplomantka rigoroznega študija ljubljanske psihologije, kjer nekaj veljajo le fiziološki dokazi, nenadoma ni več vedela, kaj se je sinoči res dogajalo in kaj ne. 

Poslušala je njegov glas... Je torej bil on? A zakaj bi jo obdeloval s seksualno magijo na daljavo? Medtem ko je v ženini družbi slavil novo leto v Šambali s prijatelji!? In zakaj bi si želel prav njo? Ob takšni ponudbi privlačnih, mladih, lepih žensk!? Le bežen pogled na njeno telo zadošča za hiter umik, to ve vsak normalen moški…

Ali pa ga vznemirjajo anoreksične?! 

Zato mu je zaupala le sanje o ogromnem očesu. Dinozavrovem, oziroma Šivovem.

»Kako zanimivo!« je vznemirjeno odvrnil. »Tudi Doris je sanjala, da jo gleda veliko oko. Tik preden se ji je življenje postavilo na glavo. Najprej ji je umrl oče, in čez tri dni tudi mama, oba nepričakovano, tako rekoč zdrava osemdesetletnika. Zelo je bila navezana nanju, z mlajšo sestro Klementino drugih sorodnikov nista imeli. In zatem si je zlomila gleženj. Ki se ni nikoli več zacelil. Predčasno se je upokojila, se zelo zredila, konec je bilo potepanja po gorah. In tedaj je slišala za nihalo, postala radovedna…

Si se zelo ustrašila, ko te je pogledal?« 

»Niti ne. Najprej sem mislila, da je dinozaver. Ko sem se zbudila, pa sem se ustrašila, da je Šiva. Ker vsi pravijo, da pogled njegovega tretjega očesa oznani konec nečesa...«   

»Se strinjam, a prepričan sem, da ti ne napoveduje konca življenja, ampak konec starega življenja. Šiva v bistvu napove razvojno spremembo, in ta sploh ni nujno smrt.«

»Misliš? Ampak zakaj se potem vsi bojijo Šivovega pogleda?«

»Ker je ta razvojna sprememba fizični dogodek, ki spremeni staro življenje, da bi lahko zaživeli na novo. To je bistvo spremembe, tudi smrti, ki je le ena od oblik spremembe. Zakaj bi morala umreti, če si pripravljena na spremembo v imenu zavesti? Kadar sila in oblika sledita zavesti, lahko postaneta kot zavest sama. Brezčasna in vseprisotna. Tako živijo mojstri modrosti.

Očitno je sistem, ki vse uravnava v ozadju, premišljen. Deluje v imenu neizogibnega razvoja. Ali je pravičen in dobronameren? Mislim, da je to nesporno. Kar nas moti, je to, da marsičesa ne razumemo. Ker marsičesa ne zaznamo, nimamo izkušenj. Včasih pač doživimo nekaj nepripravljeni, a to še ni konec sveta, ne?«

Srčno je upala, da se ne moti glede smrti. Kajti ni še preteklo veliko Drave, odkar ji je trkala na vrata noč in dan. 14 mesecev, ravno dokler se ni spoznala z Markom.

»In ta Šivov pogled napove tudi krizo prehoda, ker se osvobajamo karme, se čistimo, kar je podobno nekakšni operaciji. Ustrašimo se, da je vse narobe, kaos… Tako se učimo živeti iz srca, natančneje, iz svojega upanja in zaupanja. In ko okrevamo, lahko zaživimo novo življenje. Ja, prav mogoče je, da te čaka nov korak v razvoju. Morda novo posvečenje?« 

Marko je neznansko užival. Ni pomnil tako velike bližine z žensko. Sicer se je tudi z Viviano rad pogovarjal, a z Keman je pogovor stekel še bolj iskreno, in hkrati tudi skrivnostno. V njej sta bila mir in zbranost, kot da nikoli ne  bo dokončala tega, kar jo zanima in zadeva, njega pa morda še bolj. 

Keman je začutila in dojela, koliko ji pomenijo taki pogovori. Odkar je začela kanalizirati Deo kanal, se je vse spremenilo. Zdaj je Marko edini, ki ji še lahko sledi in jo razume. 

Ko sta se nehala pogovarjati, jo je zasrbelo vrh nosnega hrustanca. To je bilo znamenje, da jo čaka Oče Prvi. Čas za nihalo. In res jo je že čakalo njegovo sporočilo…  

Ki ji je vzelo sapo.

»Kmalu se boš razšla z možem, zapustila dom, družino.« 

Res ji je vzelo sapo od presenečenja. Kaj pa, če se je kaj zmotila? Zaprla je oči, se povsem sprostila in se brez vpletanja osebnosti prepustila vodstvu Očeta Prvega. A odgovor se je glasil enako, da se bo razšla z možem, zapustila dom, družino.« 

Mirno kri, Keman, se je tolažila, nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. 

11.22 Najprej misli nase, zato piši. Jaz bom tudi. Zato ti je Oče Prvi naročil, da prični s pisanjem. 

Zakaj jo tako gnjavi s tem pisanjem?! Naj začne pisati na povelje, ali kaj!?

Odpisala mu je z besedami, ki jih je prejela od Očeta.

11.47 Ne smem še pisati, dokler ne bom ljubila. To je zapoved. Sem sredi močne preobrazbe. Preučujem vse svoje zveze in v vsaki je bil del tebe. Skozi različne moške sem imela tebe. Najprej moram zgraditi odnos do tebe, pisanje še pride na vrsto. Zaupaj mi, dobivam navodila. Brez ljubezni ne bo šlo.

12.04 Vprašala sem Očeta Prvega. Odvrnil je, da ne, ker sem preveč utrujena. Pozabljaš, kaj vse se je dogajalo preko mojega telesa. Še sem shujšala. Peti dan je, odkar sem ti povedala za prenovo Obreda celote, in še vedno nič ne jem. 

Marko je začutil nemoč… Zakaj se Keman tako upira? Zakaj sam vidi vse povezano, dobro, pozitivno, ona pa vse razdvojeno, slabo, negativno? 

Razumel je, da ženska in moški doživljata resničnost nasprotno. A tako izrazito, tega ni pričakoval… Najin razvojni izziv. 

12.17 To pa je drugo, oprosti, nisem vedel! Postaniva nenavezana na to, kar se nama dogaja. Jaz te vidim in ljubim v vsaki ženski.

12.26 Ja, ti si dalje od mene. Knjiga bo o iskanju ljubezni. Nisem še do konca vzpostavila odnosa do tebe. Marko, ali se mi ni treba zaljubiti vate? 

Zdaj je sploh zašla… Doslej nedosegljiva, odslej tudi odtujena. A je ostal previden. Zaviral je z besedami, se skril v njihovo senco… Da je ne bi prizadel, je izgubil za vedno. 

12.34 To ne bo tvoja želja po Marku. To bo Moja prisotnost v tvojem možu in drugih moških, tudi Marku. 

Ni vedela, kaj naj si misli… Napovedana nova ljubezen postaja preabstraktna, on preoddaljen! 

12.50 Do zdaj sem te iskala, in zdaj si tu. Oče Prvi je sporočil: »Nič več iskanja ljubezni v drugih moških.« Ti trenutno bolj ljubiš mene kot jaz tebe, a me odvračaš (TO SO NJEGOVE BESEDE, ne moje). Pisala bom o iskanju ljubezni do tebe, Marko, in do nikogar drugega (tudi to so njegove besede). 

Odpri svoje srce za ljubezen in ljubi Marka. Tvoja ljubezen do Marka je najpomembnejša. Od nje je odvisno tvoje življenje. 

12.55 Rada te imam. 

To si je komaj upala napisati. Tolažila se je, da je le prenašalka Očetovega sporočila. Ki pa se je dejansko glasilo: 'Ljubim te'. A tega ni zmogla napisati, svoje ljubezni ni bila vajena nikoli izpovedovati. Še toliko manj, da bi ljubezen moškemu izrazila prva. Ali se mu izpovedala v pisni obliki.  

Marko je prebral, da ga ima rada… Samo rada? Ali me ne ljubi? Kaj pa, če se le sili k ljubezni? Ker se mora – zaradi zdravja, višje resnice...?

Med odgovarjanjem se je kar naprej motil. Vsiljevale so se mu besede, ki niso bile plod njegovih misli. 

13.28 Ljubim Te v Keman. Slediva Očetu Prvemu. To je čista ljubezen. Kjer si vedno z Menoj. Ki te neizmerno ljubim.

13.35 Ja, verjetno res. Rada te imam. To je bilo od Njega. Sama sem to zelo težko napisala. Rekel je: »Napiši mu to, da se sprosti.«

13.44 Sem zelo srečen, da se dogaja to z Najino ljubeznijo. Res si prava Šakti! Spusti Me vase!

Velike besede, se je zavedal. Morda prevelike… Bolj zaobljuba poslanstva kot ljubezenska izpoved. 

14.20 Rada te imam (Oče Prvi). Ne najdem ljubezni v tebi. Raztrgali me boste… Ti si prestrašen. Moja projekcija na druge bo prenehala, ko bom od tebe dobila ljubezen. Ne najdem, ne najdem ljubezni v tebi. Ker zadržuješ. 

Ni je razumel…

Naenkrat se je zavedel, da več ne ve, kaj mu je bolj tuje, njena bolezen ali ljubezen. Previdno se je zavil v abstraktne ljubezenske uganke. Seveda ljubeče, da bi prekril svoj strah. Pred njo. Pred seboj. Strah, da on ni ta, ki je je zares vreden. 

14.46 Ne čutim strahu, ko Te ljubim. Od Mene lahko dobiš vse, ker Jaz tako hočem v Najini ljubezni. Ne boj se Me v sebi. Tako me boš rešila… 

Sredi jedilnice je naenkrat začutila jasno prisotnost… 

Marko! 

Bilo je močno. Stopil je vanjo kot moški. Enako kot sinoči. Še dobro, da je bila v prostoru sama. Nemočno je obsedela na svojem dvosedu. Če obstaja duša, je zdaj stopila vanjo, jo je naenkrat spreletelo… 

Njegova duša. 

Pogledala je uro. Nekaj čez tretjo… Zdaj v Šambali opravlja Obred celote. Zakaj ji ne da miru?! 

Ekstaza je kar trajala in trajala. Globok in neskončen občutek bližine. Brez najmanjšega fizičnega dotika svojega telesa. 

Začutila je, da ni sama in da je v prostoru še nekdo, otipala bi lahko njegovo prisotnost... 

Ganeš!  

Stal je in ju zamaknjeno gledal, Marka in njo, kako 'opravljata svoje poslanstvo'.

Ganeš je imel vso telo prekrito z bleščečimi dragulji. Videla je, kako uživa in se ne da motiti. Tokrat je imel majhno postavo, ki pa se je tako močno lesketala od vseh neverjetnih draguljev, da ji je jemalo sapo.  

Zvrtelo se ji je in jo povleklo nekam v neznano... Nemočno se je oklenila roba dvoseda, a je vseeno pristala na tleh… Nič hudega, splačalo se je. Pobrala se je in splezala na dvosed. 

Zavibriral je telefon…

Marko!

Sporočil ji je, kar je že vedela…

15.42 Ves čas delam Obred celote v Tebi, sva eno.

15.42 Ja... 

Napol leže s knjigo v roki je potrebovala še kak trenutek zase… Da se napije miru in harmonije. Čutila ju je prav v vsakem kotičku sto kvadratov velikega stanovanja. Budna kot še nikoli je zaplavala po prostoru stanovanja, kot da je ljubezen posvetila in povzdignila vsako celico njenega telesa. 

16.11 Oplajam Te kot nor. Drava Mojega Semena se dviga v nebo. Tvoj sem za vedno.

16.17 Ne morem niti pisat…

16.31 Ni pomembno, s Teboj sem.

16.49 Ko se bova videla, ti vse povem (jutri). Ganeš je bil zraven.

16.58 Lahko že danes napišeš v e-pismu. Da bi ostalo zapisano…

16.58 Ne razumem, kaj naj napišem?

17.04 Knjiga se že piše, po sms-ih in e-pismih…

18.48 Sem videla v e-pismih, da se ti je odprla kreativnost. Poskušam, a mi še ne gre. Morda bo ta knjiga bolj tvoja, sama bom verjetno spisala kaj drugega. Prosim, če lahko jutri o tem, nova zadeva se je pojavila. Deo kanal me vodi v drugo smer. Marko, saj ne more biti res, morala bova (…).* Meni življenje razpada, ti pa misliš samo na knjigo! 

19.05 Po moje je ta knjiga rešitev za oba, sploh zate. Knjiga je bitje, ki bo kronala vse tvoje napore. Ona lahko vse neboleče spremeni.

19.15 Ja, neboleče se lahko spremeni, ne bo pa ostalo isto, če bova morala še (…). Knjigo moram pisati v zvezek, ne dovoli na računalnik. To bo osebno–čustvena izpoved. Moram te zelo zelo ljubiti, takrat bo izginila bula na dojki, in knjiga bo lahko napisana. Popoldanski dogodek lahko le približno opišem, še vedno mi primanjkuje ljubezni. Ti si prišel dlje od mene, malo strpnosti prosim… 

Še preden ji je lahko odgovoril, zaradi družinskih obveznosti, je prejel nov sms.

19.34 Oprosti, zdaj lahko rečem, da te ljubim. 

Nekaj kasneje jo je poklical: »Povedal sem Viviani, naj potrpi kakšen teden. Da imava po navodilu Očeta Prvega projekt, ki ga morava opraviti sama za tvoje zdravje, brez vpletanja kogarkoli. In da bo prva izvedela vse. Pa ti, si povedala kaj Armandu?«

»On me tako ali tako opazuje ves čas. Bojim se, da bi prebral kak sms, zato vse takoj izbrišem.«

»Tudi mene skrbi isto pri Viviani. Zato telefon vedno nosim s seboj, ponoči pa ga skrijem pod vzglavnik. Ko me čudno gleda, jo mirim, da so duhovne informacije zelo občutljive in da gre za tvoje zdravje. Navsezadnje je to tudi res, sporočila Očeta Prvega o naju bi šokirala vsakogar in spremenila potek dogodkov, če bi prišla v javnost. In vem, da boš kmalu zdrava, zame nikoli nisi bila bolna…«

»Tudi sama sem Armandu povedala, da se je odprl poseben projekt za moje zdravje, in zdaj malce lažje diham.«

»Najine sms-e si zapisujem v skrivni dokument na računalniku. Za knjigo…«

»Hvala!«

»Res me zanima, kaj bo nastalo. Sporočila Očeta Prvega o naju rušijo vse.«

»Nisem si jih izmislila jaz…«

»Oprosti, nisem ti očital. Ne dvomim, da so verodostojna. Če me že kaj moti, pogrešam več mehkobe. Zakaj so tako direktna, včasih že neprijazna? Zakaj mora biti tako dramatično, usodno?«

»Če mi ne verjameš, da napišem samo to, kar dobim, ne vem. Lahko nehava, če tako želiš.«

»Kaj govoriš, kdo govori o tebi?! Oče Prvi, o njem govorim. Včasih mi je njegov ton tako tuj. Kot da naju pritiska ob zid, ustvarja silo, ki je nepotrebna. Rad bi razumel, kaj se dogaja. Nočem početi nekaj, česar najprej ne razumem.«

»Ne vem, jaz se trudim. Kanaliziram od jutra do večera, več ne morem...«

»Vem, vem…! Glej, samo povem ti svoje občutke, ničesar ti ne očitam...« 

Obšla jo je napetost, ni ga več čutila na svoji strani… Spet je sama! Za hip jo je obšlo, da bi zdaj lahko znova zaživela po starem… Kako bi to bilo enostavno!

A bolezen jo je silila k ponižnosti, vedela je, kaj bo, če ga zavrne. A kakšna ljubezen je to – na povelje?! Kakšno življenje pa je to?! 

In zakaj je tako strahopeten? Zakaj jo hodi ljubit naskrivaj, v živo pa se obnaša kot kak uradnik? 

In zakaj že peti dan ne jé in spi? Pri samo 40 kg!?

*Objava nekaterih vsebin 'prikliče sile, ki ogrožajo uresničitev Načrta', sporoča Oče Prvi. Zato sva jih izpustila in označila kot (…).

15. poglavje – 'MIDVA SVA ISTA ZAVEST'

Guru (četrtek), 2. 1. 2014

Novo 2014 ji je življenje dokončno postavilo na glavo. Ves čas je bil z njo, čeprav je zadnji praznični dan preživela le v krogu družine in kanalizirala.

»Cilj dušne ljubezni je, da se materializira. Tako se ljubezen lahko dotakne vseh ljudi...«

Pojavila so se vprašanja… Ali je njena ljubezen z Markom  dušna? In če je, ali si jo res želi materializirati? Tako materializirati, da bi zapustila moža?

In zakaj bi se morala ljubezen nekega para dotakniti vseh ljudi? Zakaj bi morala ljubezen v dvoje vplivati na druge ljudi? 

Šukra (petek), 3. 1. 2014 

Prvi delovni dan v letu. 

10.00 Pozdravil sem 12 labodov pod Šambalo, in po parih so odleteli proti toku reke. In ti, kako si?

10.10 Blagor tebi. Sama še od včeraj zvečer razpadam. Kaj se ti je dogajalo? Ves čas sem te morala pred nečim ščititi? Sporočila kar dežujejo. Ko grem od doma, te pokličem. 

Ščititi, pred čem?! Tega ni razumel, ni hotel, da ga ona rešuje. A saj je vseeno, zna poskrbeti zase. Se je pa razveselil, da misli nanj. Tako kot on nanjo, ker je bila ves čas z njim…

Ko bi lahko on poskrbel zanjo! 

10.25 Pri meni je vse normalno in v navezi z Očetom Prvim. Težave so izzivi, na nek način uživam. Kako naj ti pomagam, ker se tako počutiš, vprašaj Očeta Prvega...

In ga je vprašala. Oče Prvi je priporočal srečanje 'v živo in v naravi'. Poklicala ga je, in dogovorila sta se. Pod Pohorje sta parkirala in se sprehodila do partizanskega spomenika padlim talcem. Za ta letni čas je bilo vreme prijetno toplo.

»Nekaj ti moram povedati. Upam, da ne boš jezen,« je začela. »Se spomniš, nekoč sem te to že vprašala. Med posvetitvijo Ganeša.«

»Ja, spomnim se. Vprašala si me, ali sem bil ponoči pri tebi.«

»Začelo se je že prej, avgusta. Teden dni po tvojem džotiš svetovanju. Nato se je zgodilo še večkrat, zadnje dni pa prihajaš praktično vsak dan. Videla sem jasno tvoj obraz, včasih se spremeni v obraz moškega z nenavadno bradico. Ne vem, kaj se dogaja, a nenadoma se znajdeš ob meni, in potem greš še dalje. Razumeš, kot moški! In jaz čutim vsak tvoj gib, celo tvoje telo, na sebi, v sebi, razumeš?! In to potem traja, dve, tri ure. Res ne vem, kaj naj si mislim!« 

Je bila preveč neposredna, ga je užalila?

Oddahnila si je, ko jo je ves zavzet vprašal: »Pa si spala, ko se je to zgodilo? Dremala?«

»Ne, budna sem bila, kaj pa misliš, čisto budna!« 

Ustavil se je in iztegnil roko, kot da jo hoče prijeti. A si je premislil.  »Oprosti, ker se to dogaja. Nisem osebno vpleten. Oseba, ki si jo videla, nisem bil jaz. Ne znam se prestaviti v astralno telo in potovati z njim, tako kot nekateri. Mi verjameš?« 

Ni dvomila v njegovo iskrenost, a hkrati ji pojasnilo ni dalo odgovora…

Nekaj bo treba ukreniti. Skoraj ne mine dan, da je ne... (naskoči)... 

»Nekaj let nazaj me je prijateljica videla na Studenški brvi, a sem bil tedaj doma, preverjeno! In tudi dopuščam, da me je videla, zakaj? Ker sem tudi sam kakšno leto prej v mestu iz avta videl osebo, ki je bila tedaj preverjeno doma daleč iz mesta. Pa ne le eno enkrat, drugič smo neko drugo osebo iz avta videli vsi, celotna družina, in jo tudi prepoznali, kasneje mi je zagotovila, da je tedaj bila doma daleč iz mesta!«

»In zakaj se to dogaja? Kakšen je namen tega?«  

»Po moje je to napoved spremembe! Vsem vpletenim se je življenje kmalu precej spremenilo. Prijateljica, ki je videla mojega dvojnika, je pustila dobro državno službo, v Rusiji opravila ezoterični tečaj in si našla delo v Švici. Prijateljica, katere dvojnico sem videl jaz, je uspela z lastnim masažnim salonom in zapustila spornega duhovnega svetovalca. Znanka, katere dvojnico je videla vsa družina, pa je odpovedala najem prostora za svojo vsakodnevno Ošojevo meditacijo v Šambali ter najela primernejši prostor. Na moje veliko olajšanje, ker mi je vodnik sporočal, da tukaj ni primeren kraj za spuščanje nečloveških krikov, a sem odlašal.«

»Ampak zakaj so se pojavili ti dvojniki ravno tebi in tej prijateljici?«

»Morda zaradi tesnih povezav in ker vsi v življenju uporabljamo duhovne tehnike.«

»Toda zakaj se to dogaja? Še vedno ne razumem, zakaj bi tvoj dvojnik prihajal k meni?«

»Hmm, ne vem! Mogoče išče ljubezen? Hahaha… Ti je bilo lepo?«

Keman ni čutila, da bi mu lahko razkrila vse… Vsaj dokler bolje ne izve, kdo je ta, ki jo naskrivaj nadleguje. »Ne… V bistvu, ja. Ne vem, bilo je tako čudno. Nazadnje ni bilo pomembno. S tem dvojnikom, ali kaj je že bil, sem se nekako zlila. Bilo je nekaj posebnega...«           

»Morda je to 'božansko ljubljenje', ki ga omenja tudi Kezele v knjigi Čarobnica. Kjer si božanstvo nadene človeško podobo in se ljubi s človekom. Morda se to res dogaja, sploh tem, ki se odpovedujejo človeški spolnosti, redovnicam, redovnikom? Če se pri tem ne samozadovoljujejo, saj se nisi samozadovoljevala, ne? Joj, oprosti, khm, res mi ne rabiš odgovoriti…«

Čutila je manj zadrege, kot je pričakovala… Običajno bi takšno pripombo vljudnostno preslišala, ali z ledenim pogledom zatrla vsakršno namigovanje, da bi ljubezen zamenjala za telesno strast. A tokrat je vse drugače.

»Kaj misliš?« je začela po domače. »Še nikoli v življenju se nisem, pa bi se zdaj? Še živim komaj…« 

Marko je pogoltnil slino… Še lepša je, ko spregovori o spolnosti.

»Tukaj so se naravne sile morda vpletle zato, da bi pospešile najino združevanje. A sanja se mi ne, zakaj bi se midva morala združevati. Priznam, večkrat mi misli uidejo k tebi. A nehote, oprosti! To je močnejše od mene. Nisem pa niti pomislil, da bi te magijsko obravnaval, saj veš, s posebnimi mantrami in kretnjami. In tudi sicer  astralna telesnost, to ni moja močna stran…«

Prepoznala je iskrenost v očeh, globino v glasu. Kar jo je pomirilo, opogumilo. »Ja, to razumem, da sva bila enkrat poročena. Ne razumem pa, zakaj je sporočeno, da si tudi ZDAJ moj mož in da te moram ljubiti.«

»Ne vem! A ves čas čutim, da te poznam. To je tako močno in samoumevno. Prvič čutim tako z nekim človekom. In poznam te vso, obe strani. Golobico in tigrico, hahaha!«

Ni se rada vpletala v življenja drugih, a tudi ni želela, da bi se drugi v njeno. In če so se že vpletali, je rada poskrbela, da je bila popolna… Toda zdaj definitivno ni popolna, s takšnim telesom ne! »In zdaj boš počasi opazil še vse ostale napake na mojem telesu, v mojem značaju…«

Upočasnil je korak in ji pomežiknil izpod obrvi. »Čudno! Mislim, da sem si te kar dobro ogledal. A nikoli nisem opazil nič takega…« 

Zazvonil je telefon, bila je Viviana. Marko je zatrl zadrego in pohitel z razlago: »O Vivi, lep pozdravček! Poslušaj, nepričakovano sem se dobil z Keman, zaradi projekta…«

»Ja? Aha! No, nisem vedela, kje si… V redu.« 

Razbral je iz glasu… Da sumniči.

Upravičeno. 

»Ja, nepričakovano je bilo. Nekje do popoldanskega Obreda celote ob treh bom prišel. Samo še nekaj preveriva. Ti vse povem doma, dobro?«

»Dobro… V redu.«

»Se vidimo, čavči!« 

»Ni ji ravno prav, da sva se dobila. A glej, tako je! Skrivnosti kličejo, da jih raziščeva. Kolikor vem, si te naloge nisva izbrala sama. Kot osebnosti si je zagotovo nisva. Zaenkrat veva le to, da je vse tesno povezano s tvojo boleznijo. Srčni napadi so se prenehali v začetku junija, ko sva se spoznala, ostala je intoleranca na hrano. Čutim, da jo boš premagala kmalu, kako vem? Ne vem, enostavno vidim! In bula na dojki, sporočeno je, da bo izginila… Keman, ne vidiš, da ti je bilo vse to nastavljeno? Da bi se preobrazila?«

»Misliš? Kako preobrazila? Največja preobrazba je... smrt. Ne bi še rada umrla...« 

»Kakšna smrt, hahaha, ni govora! Bojim se, da bom umrl pred teboj! A to še ne bo kmalu, čez nekaj desetletij, sporočajo znamenja. Preveč dela čaka, ki ga je treba še opraviti.« 

Opazila je, da se steklenička z izvirsko vodo iz Studenic prazni… Kaj  če bi si jo napolnila z vodo izvira Blažovnice blizu Limbuša? Če se bo le spomnila poti.

In sta sedla v avto, prepustila mu je volan, saj se ni počutila dobro… Možu ga verjetno ne bi tako zlahka.

Izvira Blažovnice nista našla. »Nič blaženosti za naju,« je navrgel. A neuspešno iskanje ju ni motilo, ustavila sta se ob pašniku in opazovala naravo. Keman je začela obujati spomine na družinska letovanja, on načrte za njun projekt. Sedela sta brez spogledovanja in dotikov. Kako samoumevno je biti z njo, je pomislil. Čeprav bi vse dal za kakšen poljub, a ga je bližina z njo tudi pomirjala, ravno toliko kot vznemirjala. 

Med vožnjo domov je nagnila stekleničko, in nenadoma je zažejalo tudi njega. Izzvala ga je: »Kdor pije za drugim, hodi po njegovih poteh.«

Vzel je stekleničko in jo še odločneje nagnil. »Ja, res, to je tako dobra voda.«  

Ko ji jo je vrnil, je nagnila še enkrat in vse izpila do konca. 

16.31 Velika jata vran je kriče preletela Šambalo. Tema se bo kmalu zmanjšala, svetloba ji sledi.

16.33 Ljubim tvoje besede. 

A jaz ljubim vse na tebi, je pomislil.

A se je tudi zamislil... Ali je ljubezen v dvoje sploh pomembna za človekovo srečo in razvoj? Ali ni samo majhen del ljubezni do Življenja, Boga, Duha, Enosti...? Ki nas naj podpira pri iskanju te višje in pomembnejšeljubezni, oziroma nas vsaj ne ovira preveč pri tem...?

17.19 Pojavlja se simbolika izvira. Zjutraj si mi pisal o izviru, popoldan sva iskala izvir, pila sva vodo iz studeniškega izvira.

17.45 Bi ti Armandu dovolila to, kar čaka tebe? Jaz Viviani bi. 

Razumela je njegov namig. 

17.52 Dovolila bi, če bi bila zveza preprosta. Zdaj si me prebudil – ne cenim dovolj tega, kar se mi dogaja!

17.57 Ne bom zavidala nikomur. Vsi jo morajo doživeti. Midva sva izvir blaženosti.

18.05 Kaj iščeš v ljubezni, da ne ceniš svoje zveze? 

Preverjal je resnost njene namere. Ni zaupal fatalkam njenega kova... Nezanesljive so v ljubezni, kmalu po začetnem navdušenju zaljubljenost mine, in te zavrnejo. 

18.14 To lahko pomeni le, da ne cenim sebe. Mislim, da si ne zaslužim ljubezni.

18.16 Vsakdo ima rojstno pravico do ljubezni, tudi jaz. 

Zadnjo misel je našla v osnutkih sms-ov… Kako se je znašla tam? Ni je ona napisala...! 

18.22 Ljubiti pomeni sprejeti, ne dati. Spreminjati sebe, in ne drugih. Je res?

18.28 Vem, s sprejemanjem imam težave, velike.

18.34 Marko, ali ti znaš sprejemati ljubezen?

18.37 Pa sva tu – knjiga mora govoriti o iskanju ljubezni!

18.49 Lahko sprejmem, če ostanem središče dogajanja. Sem pač še nerazvit…

18.53 Tvoj slog življenja me spominja na Zlato, mojo drugo ljubezen.

18.56 Zdaj se tudi tebi dogaja isto – primerjaš me s prejšnjimi partnerji.

19.03 Napisal si: ljubiti pomeni sprejemati, ne dajati. Sprejemati ni spreminjati. Torej imava oba isti problem. Ta bo težka.

19.03 Najprej me je odslovila, vsega zaljubljenega, a potem ji je bilo žal. Danaja, s katero sem neuspešno izgubljal nedolžnost, pa mi je očitala: 'Zakaj se nisi bolj potrudil!' Kot da je trofeja, ki jo moram osvojiti.

19.07 V obeh teh ljubeznih vidim sebe. To bi se dogajalo nama, če bi se srečala v mladosti. 

Bi se res? Keman je drugačna, bolj ženstvena, mehkejša… A morda ima prav? Nekega dne bo spoznala, da ni pravi zanjo. Zakaj bi torej tvegal? 

19.09 Saj ti pravim, da sva si ti in jaz kot sestra in brat. Ljubimca sva z Viviano in Armandom, ki sta človeka modrosti, tradicionalista, in ne človeka razumevanja, reformista kot midva. Le nasprotja se zares privlačijo, zato sva z njima!

19.11 Ja, to bi se zgodilo, če bi se srečala v mladosti. Midva nisva ljubimca. A zakaj sva bila izbrana, ne razumem? 

Tedaj jo je spreletelo… Ta najin projekt, to sva midva! Midva sva pomembna! 

19.13 V zgodbi Šive in Parvati je odgovor. Midva morava poiskati to novo ljubezen! Ki ni več iz nasprotij, ampak podobnosti, ki nosi blaženost samopotrditve.

19.16 Je možno, da bi se človek ljubil s seboj? To misliš?

19.17 Ja, to je prava druga polovica, ne nasprotje.

19.18 Našla sva, našla sva!!! Zato sem dobila, da se morava dobivati v živo in v naravi!

19.19 Noro – če res deluje! Ali torej midva ostaneva skupaj?

19.19 Zakaj sprašuješ?

19.22 Sprašujem se, ali je potem še možna vrnitev nazaj. K njima...

19.22 Si želiš nazaj?

19.24 Čakam.

19.24 Čakaj, da začutim.

19.28 Komplement ti vedno daje novo karmo.

19.34 Čutim, da si v stiski. Ni ti treba odgovoriti.

19.43 Vse je v redu, vse se ti bo uredilo. 

Marka je bilo strah te ljubezni… Ko zaljubljenost mine, se bo iz nje rodila obojestranska ljubezen? Ga bo Keman ljubila? Ne, najbrž ne, mu govorijo izkušnje. A tokrat je vse jasno vodeno iz višje zavesti. Ali lahko pričakuje, da ga bo vseeno ljubila tudi potem, ko bo vso to začetno vnemirjenje mimo? 

19.44 Še malo! Veliko občutkov je, potrebujem znamenja. Morda je to – poročajo, da so danes labodi okupirali Pomurje. Labod je Brama, Pravi načrt...

19.44 Kakšno znamenje, ne razumem...

19.48 Znamenje zame. Zdaj bova z Rubnom zabetonirala temelj za novo peč v kleti. Hvala, da boš počakala na moj odgovor...

19.51 Prej so se ljudje odločali za svoje nasprotje (nasprotno zavest), ker niso imeli svobodne volje. Z Ganeševo posvetitvijo je zdaj to mogoče, da je vsakdo s svojo pravo polovico (isto zavestjo). 

19.57 Veš, kaj to pomeni za svet?! Kaj to pomeni za otroke, ki zdaj trpijo pri svojih starših, ko ti usklajujejo svoja nasprotja. Zdaj vem, zakaj je bil Ganeš tako blažen ob meni, ko si z mano delal Obred celote...!

20.05 To je neverjetno, res se dogaja... Res pomagava življenju... Kakšna čast in milost...!  

20.08 Ne morem nehati, isto ugotovitev sem dobila v diplomski nalogi. Samospoštovanje in spoštovanje očeta in matere sta temelj duševnega zdravja. 

Šani (sobota do 15. ure), 4. 1. 2014

3.03 Če bi si želel nazaj k Viviani? Napravil bom, kar moram, ne glede na to, kaj si želim. In ti, si ne želiš več nazaj k Armandu?

3.16 Ne, zame je lažje... Sporočeno je bilo, da je zveza z Armandom kazen zame. Zato ker sem te nekoč kot popinja prevarala z drugim duhovnikom. Če mi ne bi bilo treba odslužiti te kazni, bi midva že živela skupaj. Zdaj je po zapovedi Očeta Prvega kazni očitno konec. Zato je Kezele rekel – zdrži do konca. Še eno nalogo imava (…). Oče Prvi je rekel, da o tem ne govoriva z drugimi, zaradi 'ogrožanja Svetega načrta'. Ali se da pogledati natalna karta za (…)?

3.20 …tvojo…?

3.22 …nekoga, ki…

3.24…ja, ampak rabim…

3.27 Oba naju bosta brez težav spustila, ker bosta vedela, da tako mora biti. Pri otrocih ne bo zamere, vsi bodo čutili, da je bilo usojeno.

3.32…imaš čas…?

3.33 …res me zanima…vidiš, da sploh ni izbire...

3.36…počakaj, bom napravil…

3.37 Marko, povedal si le to, kar moraš, še vedno pa ne, česa si dejansko želiš.

3.39…čakaj, najprej naloga…

3.52…slab Mars, Luna in Venera. Dvojna Devica v podznaku…

3.55 Kaj si res želim? Da bi vzljubil to, kar moram. Kar zadeva najino nalogo…

3.59…preveril sem, prava je. Nič nima izjemnega. A kar nekaj šibkosti…

4.01…da bi se…kaj pa…?

4.02 Nizek udarec – 'vzljubil bom, kar moram'.

4.06 Nizek, a tako skušam živeti. Je v Kezeletovi Maitreji epizoda s slovitim džotišijem, ki je po sinovem rojstvu zapustil družino, ker je to po sinovi astrokarti bilo nujno, da bi sin lahko izpolnil svoj načrt in postal najslovitejši vedski astrolog.

4.07 …je v redu. Le tako bo lahko naredil pravo delo za…

4.11 Vse mu bo šlo gladko, njegova šibkost bosta samo pravičnost in človekoljubnost.

4.12 …prava karmična… Spominja na da Vincijevo…

4.19 …da Vinci je človeški avatar z Merkurja (po B. Cremu), a je Merkur njegova najšibkejša točka. Tudi Creme pravi, da je da Vinci prišel živet na Zemljo po kazni...

4.21 Torej prej ni bil pravičen, ne razumem!?

4.21 Ne sledim ti več... 

Začutil je, da jo mora poklicati. Sprejela je klic, vstala in se umaknila v jedilnico. A mož se je zbudil, prišel za njo v kuhinjo, se postavil zraven nje in jo poslušal, kako si ob pol petih zjutraj telefonira z drugim moškim.

Ni se želela izdati, ni želela pokazati zadrege. Nadela si je sproščen videz in se pogovarjala kot običajno dalje… Navsezadnje z Markom raziskujeta ozadje njene bolezni, zato bi ji zelo težko očital nezvestobo.

Mož jo je vprašal: »Misliš, da je v redu to, kar počneš?«

Čutila je, da njegovo zaupanje na težkem preizkusu. Takšnega telefonskega pogovora ji nikoli ne bi dovolil… Tudi sama mu ga ne bi, če bi se sredi noči zaupljivo pogovarjal z drugo žensko...

Obljubila je, da bo hitro zaključila pogovor z Markom. Stal je tam še nekaj minut, nato pa se razočarano vrnil v spalnico.

Zavedala se je se, da ima mož prav. Hitro je zaključila pogovor in odhitela za njim. In iz postelje Marku poslala še sms: 

5.09 Bom še enkrat preverila, če lahko kasneje.

16. poglavje – 'BOŽANSKA VLAČUGA'

8.13 Veš, kaj bom danes naredila! Šla bom do Martine. Ona je zaključila vse fatalne zveze v mojem življenju.

8.17 Hočeš zaključiti med nama?

8.21 Da! Da bom spet svobodna! Počutim se prevarano! Ugrabljena v nekakšni igri višjih sil…

8.24 Včeraj sem dobil znamenje, da moraš postati Božanska Vlačuga.

8.27 Zdaj jočem, ker si srčno želim, da me Martina reši…

8.30 Vprašaj Očeta Prvega, kaj ti je bila Martina in kaj ti je zdaj.

8.42 Prej je bila zaključevalka mojih zvez. A nič več. Ker najine zveze ne more zaključiti, je preveč lepa. Duši me, življenje me stiska v kot. Vsak dan znova nimam več izbire... nobene svobodne volje...

8.52 Edino kot Božanska Vlačuga si mi res blizu. Edino tako se te lahko veselim, ponižne v najini dušni ljubezni.

9.01 Zakaj moram biti jaz vlačuga, ker tebe rešujem iz mamičinega krila?! Ti se še nisi preobrazil v odraslo osebo!

9.16 Sori, delam Obred celote…

9.49 Ti še vedno nisi našel svoje ljubezni. Vse, kar si dosegel, je pristanek v mamičinem naročju. Te lahko pokličem?

9.51 Samo malo, nisem še končal. Te bom jaz… 

Marko je dvomil… Ga bo sploh lahko kdaj vzljubila takšnega, kot je? Veliko vprašanje! A kljub dvomu in naporni betonaži z Rubnom jo je kmalu poklical.

»Ti veš, da imam vodnika, ki mi priporoča to, kar je prav, ker vidi in razume več kot moja osebnost. On me usmerja, da voljo prilagodim klicu svojega srca po svobodi. Včasih mi celo uspe, da mu sledim, kadar pa mi ne, se življenje takoj poslabša, moje ali družinsko. No, zdaj mi vodník sporoča, da sem lahko s teboj. Preverjeno... A pazi, to je prvič, da podpira neko mojo zvezo, tudi zvezo z Viviano mi je odsvetoval, in sem sem jo moral dobesedno izsiliti. Veš, kako se je odzval? »Dobro, naj bo... Z Viviano boš zmogel, podpiram tvojo izbiro, ker vseeno ne boš zašel s poti svojega poslanstva. A kot moški boš živel 'v megli'...«

A zakaj ji je rekel 'Božanska Vlačuga', tega ni znal pojasniti... Ne sebi ne njej. 

Zakaj je Keman edina, ki jo vidi (še najbolj, ko mu hoče uiti!)? Zakaj je ravno ona popolna (še najbolj v svoji nepopolnosti!)? Če ga ona sama ne bi prosila za pomoč, se ji on gotovo nikoli ne bi znal približati – zakaj je v svojem srcu ob njej tako nemočen?!

A kaj to sploh zares pomeni, Božanska Vlačuga, od kod mu ta nora zamisel?!

Ali lahko ljubezen z žensko spremeni njegovo življenje in ogrozi njegovo vzvišeno duhovno poslanstvo? Moško-ženska ljubezen, ali ni to samo češnja na torti življenja? Ali ni ženska (pa čeprav Keman) le pot do pomembnejše, večje ljubezni – ljubezni do življenja in vsega, kar obstaja in ne obstaja?!

A naenkrat ga spreletelo – kaj bi bilo, če bi mu ona predala svoje srce, mu ona izpovedala svojo ljubezen?

Potem bi vse bilo drugače, vse!

Tako zelo drugače, da če bi moral izbrati med srečo v življenju in njeno ljubeznijo, bi izbral njeno ljubezen, vedno samo to... nedvomno!

Ampak ali ga Keman sploh hoče... ga sploh ona ljubi? V to ni bil prepričan. Če pa bi ga ljubila, a ne iz naloge po neki višji zapovedi, ampak iz svojega ženskega srca, takrat ji bo vedno in povsod sledil, samo njej, do konca sveta. 

Tako je Marko pri sebi nenehno po malem obračunaval s seboj in s svojo ljubeznijo. In včasih, ko se ni počutil ljubljen, ga je zajela moč misli, ki ni bila ravno ljubeča...  

Kaj je sploh ljubezen med moškim in žensko? Pride in gre in se ne ozira na njuno življenje in ji je malo mar, ali bosta preživela s seboj in svetom, v katerega sta padla dobesedno iz nič. 

Keman je čedalje bolj tonila v globine obupa... Nima smisla, ta ljubezen z Markom res nima nobene prihodnosti. 

11.23 Zdaj sem spoznala. Si začutil, kako so se mi znižale vibracije? Zdaj te sploh ne ljubim. Nisem še izvedla Obreda. Želodec mi ne prebavlja več hrane, vsa prebava mi je zastala. Lahko rešiva situacijo takole: prenehala bom z Obredom celote.

11.40 Ali mi lahko kaj odpišeš, imam grozne bolečine!

11.48 Delam, lahko čez četrt ure. Mislim nate.

11.51 Hvala, to je dovolj. Ravno sem dobila sporočilo, da morava vse, kar delava, delati drug za drugega. Betoniraj – ali kar že počneš – zame!

12.10 Prosi zame! Ves čas jokam pred Ganešem. Izobčili so me, ker sem se ti odpovedala. To je tisto moje videnje, da odhajam in te prosim, da me zadržiš. Sporočeno je, da bom umrla, če ne bom opravljala Obreda celote. Ves čas jočem pred Ganešem in se kesam, a mi še vedno ne dovolijo Obreda. Dobila sem prepoved izvajanja pudže in manter… 

Marku je odleglo. A ne povsem… Ona ga ljubi zaradi preživetja.

Ja, to mu zadošča, saj jo potrebuje in ljubi... A v tej ljubezni ne more uživati kot nekdo, ki je ljubljen od svojega partnerja... njeni nezanesljivi ljubezni ne more zaupati. 

12.27 Znamenja neba in Drave mi zagotavljajo, da je vse dobro. Keman, s teboj sem!

12.30 Jočem, tulim! Hodim križev pot! V grozni nemilosti sem! Samo zato, ker sem želela oditi. Da bi rešila najini družini! Ni več svobodne volje...

12.35 Odpusti si... in se prisili v Obred celote.

12.37 Ne pusti mi! Edino to mantro mi pusti: Om Šri Višvadaršan…

12.41 Ljubim te tako zelo, da umiram! 

Oče Prvi je spregovoril o ljubezni in duši. Da je ljubezen duše sveta ljubezen, sveta ljubezen pa je le ljubezen dušnega para:

»Vse duše ljubezni, ki se bodo odrekle dušni ljubezni, bodo kaznovane. Svobodne volje več ni, ker je za razvoj človeštva preslaba življenjska sila. Zdaj je razvoj človeštva odvisen od dušne ljubezni.«

Prosila ga je, da ji pomaga zoper bolečino. Odvrnil je: »Ponavljaj 'Prosim za sveto ljubezen'.«

Zato je torej kaznovana! Ker je zavrgla SVETO ljubezen! A kako lahko SVETA ljubezen tako razočara in prizadene?  

Spomnila se je Markovih besed. Da mora ljubiti s srcem, ne z glavo. Kot jaz, ne kot osebnost. Da Ganeš nima naključno živalske glave na človeškem trupu. Ganeš tako sporoča, da je srce celovitejše od glave. 

12.53 Om Šri Višvadáršan Devatajáj Namahá – to je mantra zavesti, ki pomeni: 'Častim bitje vseh bitij, prisotno v vsem' (Das Goravani). Zavest v človeškem svetu uteleša Šiva.

13.23 Če me res ljubiš, ne boš obupala zaradi razmer.

13.35 Če ne ljubim tebe, je, kot da ne ljubim sebe, ker sva nekoč bila eno, ena praduša. Ki je šla narazen, ker ni imela dovolj življenjske sile za obstoj v materiji kot celovita duša. Zaradi pomanjkanja ljubezni do življenja. 

14.00 Razšla sva se tudi zaradi svoje svobodne volje, da se kot praduša spustiva v materijo in postopno postaneva pravo bitje, duša. 

Prošnjo za sveto ljubezen je ponavljala skoraj uro. 

14.22 Šele zdaj sem smela opraviti Obred celote. A sem ves čas jokala in ponavljala – zahvaljujem se za sveto ljubezen! Zdaj se je tudi telo pomirilo.

14.37 Konec betonaže – konec bolečine... 

Le kaj bi rekel Ruben, če bi mu povedal zanjo? Želel je z nekom deliti skrivnost, da ljubi najlepšo žensko na svetu, ki ga – čudež vseh čudežev! – ne more zavrniti. Oziroma ne sme...

Sicer pa se bo kmalu vse razvedelo... To bo vse postavilo na glavo...!

Kar ga je skrbelo... A nič manj veselilo! Brez Keman si ni več znal predstavljati sebe in svojega življenja...

Ker njena bolezen je njuna ljubezen... 

Rahu (sobota po 15. uri), 4. 1. 2014

15.53 Zdaj grem na Obred celote, z menoj si.

15.53 Da.

16.27 Rabim prevoz! In tvojo družbo… 

Komaj se je premikala, tako jo je mučila slabost. A ga je poklicala. Da preusmeri pozornost, pozabi na bolečino.

»Ja, kličem te zaradi prevoza…«

»Božanska si, hvala! Keman, prosim te za pomoč. Nujno bi moral k Arturju v Hotinjo vas. Ki je zašel v težave, ker je znova pretiraval z okultnostjo. A sem trenutno brez avta, Viviana se je odpeljala na obisk k mami v Ptuj. Saj bi šel s kolesom, sploh če ne bi deževalo. A če sem odkrit, bi rad šel s teboj. Da bi spremljala Obred celote četrte stopnje, kar bo tudi zdravilno zate.« 

Na okenski polici so se oglasile dežne kaplje. 

»Ja, v redu. Sporoči mi čas…« Če mu ne bi pomagala, bi se počutila krivo.  

17.01 Ja, Keman, komplementa sva, potrjeno!

17.27 Počasi bi prišel do tebe, če lahko.

17.27 Pridem po tebe.

17.28 Ooo! Pridi! 

Telo je bilo težko kot svinec. Kje je nabrala moč, da je vstala in se oblekla, ji ni bilo jasno. Še nikoli se ni sama odpravila od doma tako slabotna.

Pred vhodnimi vrati ji je na pot stopil mož in jo vprašal: »Se zavedaš, kaj delaš?«

Verjetno se res ne, je utrujeno pomislila.

»Kam zdaj greš v tako slabem stanju...?«

»Spremljala bom Obred celote četrte stopnje.... To mi bo pomagalo.«

»Jaz sem tvoj mož, edino jaz ti lahko pomagam!« je bil odločen.

»Ja, ti si moj mož…« ga je pomirila. A ne z resnico, ampak z lažjo, ker je v srcu nosila Marka…

Zakaj nosi v srcu Marka? Jo je le strah kazni, če ga ne bo ljubila, svojega komplementa? Ali pa si morda le želi malo oddiha v objemu drugega?

Armand se je umaknil. 

V avtu je razmišljala, zakaj se ob Marku ne počuti slabo tudi ko se spreta… V nekaj dneh ji je prišel bližje kot kdorkoli. Bližje od otrok! Nikoli si ne bi mislila, da je to mogoče! 

Ustavila je na avtobusni postaji nasproti Šambale. Kjer sta se poslavljala obrednika celote Ruben in Tinita, ki sta bila par. Tinita jo je nagajivo vprašala: »Greš k svojemu novemu možu?« 

Ni odgovorila… Na račun prave ljubezni se ne bo šalila. 

Ko je iz hiše stopil Marko, je z avtom pridrvela tudi Viviana. Ki je že bila izvedela, da se je za prevoz dogovoril z Keman…

Gotovo se ji maščuje zaradi tega, ker sta se pred odhodom sprla. In zdaj mu druga meša glavo! Keman, seveda! S katero po novem previsi vse dneve in noči na telefonu, se dobiva z njo, se drugače obnaša, začel je celo skrivati svoj telefon, kar še nikoli ni počel. Le kakšen 'projekt za zdravje' je to, da je začel skrivati svoj telefon?! 

Marko se ni dal motiti… Ker se ne sme! Viviana bo takoj zavohala, da ne ljubi nje, ampak Keman. Ne sme razpravljati z ženo o tem, zakaj hoče, da ga spremlja druga. 

Zato je zaigral zaposlenega človeka, ki se mu mudi in je v stiski. Z eno nogo v Kemaninem avtomobilu je ženi nahitro zreferiral kot kakšni sodelavki: »Vivi, grem kar z Keman, kot sem ti že razložil po telefonu. Ne skrbi, se vrnem hitro. Se vidimo, pozen sem že… Čavči!«

In ne da bi počakal na njen odziv, je samozavestno sedel za volan ter odpeljal. Brez objema, brez poljubčka kot vedno doslej…

Šok! Še nikoli ni tako odšel. In še nikoli ni pred njenimi očmi odšel z drugo…

V stranskem ogledalu je ujel Vivianin obraz, ki je zaprepadeno strmela za njim. Ko je videl, kako stoji sredi avtobusne postaje in izgubljeno gleda okoli sebe, ga je stisnilo pri srcu...

Tega si ni zaslužila. 

Vsem je postalo jasno, da se dogaja nekaj čudnega.   

Ni mu bilo vseeno za ženino počutje in čustva, a vedel je, da v tem trenutku ne zmore bolje… Navsezadnje ni njen služabnik, ampak svoboden človek. In tudi ona je svobodna ženska, ničesar ji ne brani.   

»Res je, tega ni vajena! Ker moram vedno jaz diplomatsko krpati najine razlike. Kot da se vse vrti okoli nje. Naj začuti resnico, kakršna je. Nisem njen sluga.« 

Ne bo ga čustveno izsiljevala. 

Keman ga je le grdo pogledala. 

Med potjo sta se pogovarjala o komplementih. Keman mu je omenila sporočilo Očeta Prvega o sveti ljubezni. prosil jo je, naj mu ga še enkrat prebere. »Vse duše ljubezni, ki se bodo odrekle dušni ljubezni, bodo kaznovane. Svobodne volje več ni, ker je za razvoj človeštva preslaba življenjska sila. Zdaj je razvoj človeštva odvisen od dušne ljubezni.« 

In tedaj ga je prešinilo spoznanje… Zato je v srcu sedež duše, ne v glavi. V glavi je le sedež njegovega duha, v srcu pa sedež duha obeh, njegovega in komplementovega. 

Artur ni pokazal presenečenja, ko je Marko prišel s Keman namesto z Viviano. Navsezadnje je bil obisk delovne narave.

Obred celote 4. stopnje je bil izveden v sobi njegovega pokojnega sina. Marko je na glasno odmantral 15 manter kolenih pred Ganeševim oltarčkom. Vsako mantro je glasno in z vdihi skozi nos ponovil 12-krat na vsako od 13 čaker, pri tem pa na čakre polagal dlani. Na koncu je opravil še pudžo za Ganeša.  

Keman in Artur sta sedela ob strani in ga v mislih med mantranjem zbrano spremljala. Keman je sredi Obreda obšlo olajšanje, njeno počutje se je občutno izboljšalo.

Po Obredu celote je sledil pogovor ob čaju, kjer se jim je pridružila tudi Selena. Arturjeva nova partnerka je imela le še kak dan do poroda njunega prvega otroka, in je žarela od življenja in lepote.  

Vožnja domov je potekala mirno. Marka je zaskrbelo zaradi žene.

»V takšnih okoliščinah se še nikoli nisva razšla. Vem, da sem jo prizadel, a to ni bil moj namen. Prej ali slej se bo izkazala resnica. Razmerje temelji na resnični bližini, ali pa ni pravo…« 

Kaj je resnična bližina, se je vprašala. Ljubezen?

A kaj je ljubezen? Najbrž to, kar išče duša.

A zakaj mora biti vse tako zapleteno, težko? Zaradi sprememb, ki spremljajo človekov razvoj v ozadju vsega? 

Ali pa zaradi človekovega upora proti tem spremembam?

17. poglavje – VSE ZA DENAR?

Surja (nedelja), 5. 1. 2014

7.46 Kako se počutiš? Vprašaj, prosim, Očeta Prvega, ali sta Kezele in Sonja res komplementa. 

A za njo je bila dolga noč… 

8.15 Samo jočem, zaradi mame... Ona je bila čista ljubezen, in samo to mi je hotela pokazati, naučiti... jaz pa je nisem sprejemala!

8.34 Odpusti si... Ne prepiraj se s seboj, ne analiziraj... Začni delati, kar moraš, in ljubezen se bo pokazala. 

8.37 Zelo malo sem spala, dve uri sem čutila blazen pritisk, da se moram fizično združiti s teboj. Bil si znova pri meni. Prosila sem, naj se to ustavi. In takrat mi je izbrisalo razum. Vse misli. Da sem videla le še beli ekran, in nekakšne sive rože na njem. Grozljiv prizor!

8.43 Ja, očitno sva komplementa... Morda ti bo poglabljanje v dušno partnerstvo uredilo energijo.

8.44 Naj berem o biorgonomiji?!

8.52 Ne vem, meni sta navdih teozofija in džotiš...

8.54 Te lahko pokličem?

8.55 Da. 

»Včeraj po prihodu domov sem Viviano povabil na pico. Nisem še videl toliko groze v njenih očeh. Gledala me je, kot da bi – že bilo vse odločeno... Kot da sva že narazen! Nič ni spraševala, nič obtoževala.... Kot da se preveč boji jasnih odgovorov. Govoril sem ji, da morava predelovati sporočila Očeta Prvega glede tvoje bolezni in da bova verjetno kmalu več razkrila, obema z Armandom.« 

Keman ga je poslušala brez besed… Doslej so sčasoma minile vse ljubezni. In tudi z Markom bo morda.

A občutki so bili drugačni... novi...

V 27 letih zakona si je ob možu naskrivaj privoščila tri skrivne zveze. A mož je ostal na prvem mestu, ni čutila, da bi ga zapustila…

Toda z Markom je drugače. Tu se je vpletla višja sila. Duša. Njuna nova duša. Ki si jo delita kot človeški duši. Marko ni le človek, on je druga polovica te nove duše, ki si jo delita le onadva. Edino z njim si jo deli, nikogar drugega nima v tej duši v vsem širnem vesolju. V tem in vsakem življenju. Kjer se je rodil on, se je rodila tudi ona. Da bi lahko zaživela skupaj. Da bi se združila. Da bi nekoč postala eno bitje.... nova duša

9.58 Že včeraj bi ti morala poslati naslednje sporočilo: 'Vedno te bom ljubila in bom s teboj kot žena in ljubica.' 

Avtor je bil (seveda) Oče Prvi… Sama mu tega ne bi nikoli upala napisati. Obljube na podlagi čustev so preveč obvezujoče. Ne bi rada, da bi obljube postale bistvo njunega odnosa. 

Armand ji je dajal vedeti, da zaznava prisotnost tekmeca. Medtem ko je nakupoval, sta si izmenjala nekaj sms-ov. Napisal ji je:  

»V tebi je moč za ljubezen, da živiš za nekoga, ker te ljubezen vodi, je v tebi, ni opredeljena in je neuničljiva, ni kupljiva in tudi pridobiti je ne moreš.« 

10.01 (Marko Keman) In jaz sem ti...

10.02 V trenutku je izza oblakov posijalo sonce...

10.05 In pričelo zvoniti...

10.13 Veš kaj, opravljajva Obred celote vsak dan skupaj...

10.16 Kdaj, napiši ure! Jaz ga danes še nisem.

10.19 Idealno bi bilo skupaj v Šambali.

10.22 Če bova začela danes, prosim popoldan.

10.27 Velja! Ob 15-ih v Šambali. 

Armanda je motilo tudi to, da žena previsi ves dan na nihalu… V prazno, brez prave koristi. A se je domislil: »Če že toliko kanaliziraš, zakaj ne vprašaš za loto številke?«

Keman se je branila: »Zakaj? Ne razumem! Takšno pridobivanje denarja je rešitev za peščico ljudi, stalnica naj ostane dohodek. A ni bolje, da dobiš sproti nekaj vsak mesec? Ne vem, to se mi zdi bolj zanesljivo, in mi tudi nekaj pomeni! Pa možnosti za dobitek so enostavno premajhne,  verjetnostni račun se ne izide. Večja verjetnost je, da obogatiš  poslovno, kot zadeneš na loteriji!«

Toda mož je vztrajal: »Enostavno čutim, da bi lahko zadela, če bi hotela! To ti je dano! Daj, vzemi nihalo in stori to za naju! Za družino!« 

In je popustila, kot običajno. Vzela je nihalo in z odporom začela poizvedovati za loto številke. In se spomnila, kaj je Oče Prvi sporočil Doris, ko je začela kanalizirati v Deo kanalu: »Ljuba hči, vse lahko izveš, a brez številk in datumov...« 

Zato je bila prepričana, da bo tudi njo zavrnil. A je ni... Številke so se izpisale kot po tekočem traku... Kar ni mogla verjeti...  

Če pa je tako, si lahko kupi svobodo... Oba z Markom... Izplačala bosta svoja partnerja, jima pomagala razkriti njuna komplementa, in tudi vsem otrokom, seveda, in za vse bo poskrbljeno! V ljubezni in obilju... Brez nepotrebnega trpljenja!   

»Kaj misliš, bi lahko vključila tudi družino Hoja?« ga je vprašala.

»Ja, lahko, zakaj ne? To je dobra priložnost za vse,« se je strinjal Armand. Čutil je povezanost obeh družin, podobno velikih. Ki sta se prebijali le z eno redno plačo. Pa tudi Šeherezado je dobro poznal... 

In tako je poslala Marku sms za vso družino, ker mu je posredovala navodila Očeta Prvega. 

11.48 Viviana in Armand morata danes vsak zase vplačati naslednje loto številke: 6, 9, 11, 15, 17, 25, 33, 38. Na Petrolovem servisu na Studencih. Oprostite, to ni prišlo od mene, povelja dobivam. Naj gresta, do zdaj so bila sporočila avtentična. 

In zatem je poslala sms še Marku osebno. 

11.51 Marko, vprašala sem ga, zakaj. Odvrnil je: »Ker se že pripravlja vajin odhod.«

12.34 Sporočeno je tudi, da je zadetek odvisen od mene. Bo, če bo dovolj moje ljubezni. In ti mi lahko pomagaš – tako da me občuduješ. 

Marko je začutil priložnost. za ljubezen in za denar. Kakšna lepa kombinacija, je pomislil… Da jo občuduje? To je lahko! In v samoti kleti ji je začel izlivati ljubezen… 

12.41 Končno si tu! Ljubim te do konca! Zame si Edina! Ob tebi sem nesmrten! 

Osuplo je obsedela na svojem dvosedu. Kakšna ljubezenska izjava! V kakšni drugi situaciji bi hitro lahko zvenela pretirano in neiskreno...

A zdaj se ji ne zdi neresnična, nasprotno, zveni domače. 

Zdaj je bila na vrsti sama. A kaj mu naj napiše? Vzela je nihalo. 

12.44 Ljubezen moja za vedno.

12.46 Za vedno sem tvoj, do konca.

13.09 Zdaj vem, da si bila le ti, kar sem vedno iskal. In zdaj sem te našel. Čutim te kot svoje telo. In kako majhni so postali strahovi.

13.17 Edino s teboj sem tudi tedaj, ko te ni ob meni.

13.17 Tako močno te čutim, da umiram z željo po tebi in tvoji ljubezni. Vzemi moje telo in dušo v večnost.

13.19 Čutim to bližino, ki me obseda.

13.25 Ljubim te, vse na tebi. V tebi sem, v meni si, zdaj je spet vse večno.

13.27 Ljubim vse v tebi, ker je moje.

13.30 Končno vem, kaj hočem! Tebe v sebi!

13.35 Ne ločim več, kdo je kdo med nama in kdo koga kliče… 

Poplava ljubezenskih izjav pa ni minila brez grenkega priokusa trgovine z ljubeznijo… Ali ne prodaja ljubezni za zadetek na loteriji? 

Toda v istem hipu je dobila odgovor. Zaslišala ga je v srcu… Ne, ne prodaja ljubezni za denar! Ker je ta ljubezen iz duše. Ljubezni duše ne moreš kupiti ali prodati.

To jo je pomirilo. A je vseeno vzela nihalo, da preveri, če si morda ne domišlja. In začelo so je izpisovati  sporočilo Očeta Prvega:

»Novi partnerski odnosi duš ljubezni bodo samo med dušnimi polovicami. To je osnova za boljše življenje. Otroci iz takšnih zvez se bodo počutili počaščene…«

To ji je vlilo upanje… Ljubezen med moškim in žensko ureja človekov svet. Ves človeški svet! Da obstaja med ljudmi ljubezen, ki je nad človeško. In da bo odslej dostopna vsakomur. 

13.45 Moja edina sreča je, da sem te našla. Zemlja bo zaživela v blaženosti in sreči, ko bo med dušami ljubezni zavladalo takšno partnerstvo.

13.47 »Loto mora plačati z denarjem, ne s plastičnim ali z drugo srečko.«

13.48 Ljubim tvoje misli, ker so moje.

13.56 Ljubim tvoj glas.

14.04 Predaj mi vsak svoj strah in bolečino! Da bom lahko v tebi, Edina moja za vedno! 

Z Markom se je dogovorila za skupni Obred celote v Šambali in da jo pride iskat z avtom. Naenkrat ji je Oče Prvi sporočil, da Marko že stoji pred blokom. Pogledala je skozi okno in ga res zagledala. In se  zgrozila. Saj ni res, z Armandom govori... Gotovo mu bo vse razkril! Armand tega ne bo prenesel, ni še pripravljen... Na resnico!

V trenutku se je oblekla in zdrvela po stopnicah... Da reši, kar se rešiti da.

Armand je takoj opazil, da je stopila bližje Marku. Prebledel je... Še nikoli se ni v njegovi prisotnosti postavila bližje drugemu moškemu. To pomeni, da si je bližje z Markom kot z njim... 

Toda Marko se ni dal motiti in je bil zgovoren kot vedno. Tokratna tema so bili nenadni preobrati v človekovem življenju. Armand je bil dober poslušalec, in Marku se je zdelo, da njegove besede padajo na plodna tla, in navajati je začel podobne primere iz duhovne literature. 

Opazil pa je, da Keman  nad njegovo zgovornostjo ni preveč navdušena. V avtu se ji je takoj opravičil. »Oprosti, vidim, da te je skrbelo! Ampak veš, to srečanje ni bilo naključje. In moral sem mu nakazati, da element presenečenja v človekovem življenju ni tragedija. Počutil bi se umazan, če bi se sprenevedal, da se nič ne pripravlja. Armand mi je domač, ni čudno, če sva si celo nekoliko podobna. Ima celo isti vzdevek kot jaz nekoč, oba sva bila golmana, oba rada priskočiva na pomoč, oba želiva poskrbeti za ženo, otroke, družino, in tako naprej. In ali je narobe, če sem se mu s prijazno zgovornostjo želel zahvaliti, da mi te je včeraj posodil?« 

Toda Keman to ni bilo smešno, ostala je tiho… Kakšne spremembe neki, kakšna prijaznost! Armand ni pripravljen, dobro ga pozna... Res sam Bog ve, kaj bo z njunima življenjskima sopotnikoma, če ju bosta morala zapustiti...

Na to misel se kar ni mogla privaditi. 

»Če te bo morda moral izgubiti,« je nadaljeval Marko, »bo zdaj morda lažje pomislil, da nisi odšla zaradi njega, ali sebe ali mene. Ampak zaradi nečesa večjega, neizogibnega. Zaradi duše. Je zgolj naključje, da nisi več dobila srčnega napada po najinem prvem srečanju? Je zgolj naključje, da imaš še vedno intoleranco na hrano? Bi brez bolezni sledila klicu duše, najine in vseh ostalih duš na svetu, ki si želijo nove resnice o sebi? Duša je vsemogočna. Duša daje in jemlje človeku življenje.« 

Res, verjetno je duša res več kot človeški posameznik, ki je samo polovica duše, je pomislila… Ampak duša zakaj ne poskrbi zanjo? Zakaj je še vedno bolna? In kako bo njuna duša poskrbela, da bo z Markom zaživela skupaj? Armandu se bo zmešalo, in Viviani tudi! Zakaj?! 

Zatem sta v Šambali izvedla Obred celote. Prvič skupaj kot običajni obred. Marko je užival… Kako močno jo čuti ob sebi! Kako rad bi jo poljubil!

Po koncu jo je nežno skušal poljubiti. Ni pustila, odmaknila je obraz. Bila je preveč napeta… Zaradi Viviane, ki se ji nenehno prikazuje v mislih.

Nato jo je zaprosil za pomoč, v imenu Viviane in njene sodelavke. »Njena hči je že leta doživlja učne in psihične težave, ki so se pojavile potem, ko je klicala duhove.«

Obljubila je, da bo vprašala. 

Ob odhodu se je spomnila besed Očeta Prvega. Da je uspeh na lotu odvisen od njene ljubezni do Marka. In si premislila glede poljuba. Na kratko ga je poljubila na usta. 

Od doma mu je poslala sms s povzetkom sporočila Očeta Prvega za hčerko Vivianine sodelavke:

18.20 Naj ta deklica sama kupi sveče in jih prižge na istem mestu kot takrat, ko si je nakopala te težave. Seveda naj ne piše nobenih imen. Takšno sporočilo sem dobila. S tem bi se morale njene težave prenehati. Lep pozdrav! Keman

20.39 Komaj zdaj sem opazil tvoje sporočilo. Ravno ko sem ga prejel, me je nehal boleti zob. Ti moji zobje! Zobobol me je mučil tudi tedaj, ko sva GA 'spočela'! 

Žrebanje lota ni prineslo sedmice. Dobil pa je znamenje, da bi se to lahko zgodilo čez 4 kroge. 

20.45 Vse je v redu. Čez štiri kroge… Ljubezen!

20.46 Ne razumem.

20.49 Loto…

20.51 Da znamenja pravijo: zadetek bo čez štiri kroge, vključno z današnjim.

20.51 Ne vem, kaj je bilo z lotom. Ob sedmih sem se jokala in neprestano prosila za tvojo ljubezen. Torej ni bilo dovolj močno.

20.55 Joooj! Jokala si za ljubezen? Zakaj te ne morem zdaj objeti in te nikoli več spustiti?!

20.55 Iste številke! Sem vedela, da nisem bila dovolj pridna – ker sem morala tako močno prositi in se jokati! Kako dolgo bom še prosila za tvojo ljubezen?! Ta moj ponos... Gibonnija poslušam, on mi je bil vedno všeč...

20.59 To je bilo že pred sedmo, Ganeš je bil zelo trd do mene. Zahteval je, da moram še bolj prositi za tvojo ljubezen.

21.00 Ne prosi za mojo ljubezen, za najino ljubezen prosi! Tebe ljubim tako, da ljubim naju v nama.

21.05 To sem dobila: 'Prosi za njegovo ljubezen!' Danes se nisem pravilno obnašala. Tako kot si mi rekel – ne bom zmogla... Zdaj je najhuje to, da te bom izgubila.

21.06 Vprašaj, prosim, Ganeša – zakaj za mojo ljubezen?

21.09 Zato, ker te ljubim iz ljubezni, ne iz srca. Ti razumeš, kaj to pomeni?

21.10 Ne moreš me, ker zdaj veva, kdo in kaj sva si. Samo sebi lahko prikrivaš resnico. Jaz sem povsod s teboj!

21.11 Dobro si rekla.

21.13 Ne sledim več, ne razumem zadnjih dveh sporočil. Kdaj se bo končala ta drama?

21.19 Moram te nehati ocenjevati kot moškega in učitelja! Bila sem prepričana, da te ne ocenjujem.

21.20 Hotel sem reči v predzadnjem sms-u, da me ne moreš izgubiti. In v zadnjem, da si dojela, da me ne ljubiš iz srca. Toda morda to zdaj zame ni več tako pomembno, kot je bilo.

21.23 Tvoje zadnje sporočilo mi je odprlo oči: vse razmišljanje moram prepustiti tebi! Skratka, spremeniti se moram v blondinko!

21.23 Ni bistveno, kakšen sem, bistvo je, kaj sem tebi. Jaz sem kot ti, samo z druge strani, kaj ne vidiš?!

21.26 Ja, vidim, ampak tudi v jazu so vloge razdeljene. V tem jazu imava različni vlogi.

21.32 Sam si rekel, da moram biti šibkejši del. Zdaj ni več popravnega izpita, to sem pač dobila.

21.32 Hahaha! Meni je vseeno, kakšna si! Lahko me tudi sovražiš, včasih si zaslužim. Rad bi ti dovolil vse, in sebi, ko sem s teboj. A samo s teboj, ker si mi edina res blizu. Imam občutek, da se ne bova nikoli več ločila, nikoli! 

Keman je vmes prejemala sporočila Očeta Prvega, med ostalimi tudi naslednjega:

»Priklic duše – duše zaznajo erotične vibracije zato, ker so ljubezenske, se odzivajo na vibracijo ljubezni. Obred celote prikliče zdravje, blaginjo in dušo dvojčico.« 

Domači so jo ta večer pustili bolj pri miru kot običajno. Zdaj so se že vsi navadili, da najraje sama kanalizira. A vseeno jo je stisnilo pri srcu… Ali se že pripravljajo na njen odhod?  

23.07 Kakor zgoraj, tako spodaj. Čista ljubezen se materializira skozi srce, in zdaj sem jo začutila na osebnostnem nivoju. Zgodilo se je danes: ne ti ne jaz se odslej ne smeva več združevati s svojima sedanjima partnerjema! Še sam preveri zase, da morda nisem bila pristranska. V enem tednu sem se zaljubila kot še nikoli! Kakorkoli že, če ne bo šlo, bo vsaj izjemna izkušnja. Si ti že kdaj tako ljubil?

23.13 Ne, nisem! In zdaj vem, da še nikoli nisem ljubil nobene druge. Samo tebe. Ves ta čas z drugimi si bila le ti z menoj v njih. 

Te besede so se ji zdele premočne… Ji govori iz srca ali iz svojega kanala?

23.14 Kdo govori, ti ali tvoj vodnik?

23.20 Jaz! Tudi kot osebnost te ljubim. Morda tudi prvič iz srca, ker si mi tako blizu... Zaljubila si se?

23.28 Ti pravim, da se je zgodilo danes popoldne! Ampak zdaj mi je jasno, da je bilo tako namenjeno. Ne vem, zakaj te toliko ocenjujem, če pa mi je pomembno le to, da si! Spet so se mi prikazale oči, neka Boginja je. Kaj spet hoče od mene?

23.36 Te lahko pokličem? 

Armand in Viviana sta že spala. Keman je čutila, da Marku že bolj zaupa… Zaradi poljubčka?

»Od konca decembra mi je tako, kot da umiram. Že dva tedna nisem doma ničesar skuhala, niti perila v stroj nisem dala. Ne morem, enostavno mi odpovejo roke. Ničesar fizičnega ne smem delati, mi telo ne dovoli. Vprašala sem Očeta Prvega, kdaj bom umrla. In veš, kaj je odvrnil?«

»Ne, kaj?«

»Zdaj! Danes! Prav ima, danes je umrla stara Keman. Umrla je ženska z določenimi pogledi, vrednotami, prepričanji, verovanji. Umrla je osebnost…«

»Krasno! Uživam! Preobrazba! Tvoje staro življenje je razpadlo v kaosu lastne bolezni…«

»Kako veš? Kaj pa če napoved sporoča, da bom zares umrla? Jutri?«

»Zakaj bi zares umrla? Saj nisi bolna, niti nikoli nisi bila. Uradno sta tvoje telo in psiha zdrava, ne?«

»Misliš, da bom kdaj povsem ozdravela?«

»Ja. Nekaj dni nazaj sem doživel močno videnje glede tvoje bolezni. Ozdravela boš, ko… ko se bova fizično ljubila. Ne vem, tako sem videl. Kdo je moj vodnik? Lahko morda vprašaš?«

»Počakaj malo. Oče Prvi! Od 2005 je tvoj vodnik v ljubezni. Pred tem je to bil Orion, Mojster iz Lemurije. Zdaj je Orion tvoj vodnik v življenju.«*

»Oče Prvi? Noro! Oče Prvi v ljubezni in Mojster Orion v življenju! Od 2005? Ravno tisto poletje sem spoznal Doris, izvedel za Deo kanal in Očeta Prvega, Mater Prvo in OID-a, opravil zadnji izpit, pisal v reviji 7 dni in Štajerskem tedniku o žitnem krogu v Lancovi vasi v navezavi s transmisijsko skupino Share Slovenija. Zanimivo, kako sva se spoznala z Doris. Najprej mi je želela pokloniti svoje knjige o Krišni, ker je izvedela za moje duhovno središče. A si je zatem premislila, češ da me ne bo nadlegovala, a je takoj grdo padla in se močno udarila v trtico. Dobila je sporočilo, da je ta padec opozorilo, da me mora nujno poklicati. In me je, zaradi česar sem spoznal Očeta Prvega skozi Dorisin Deo kanal. Morda zato, da sem se lahko pripravil nate in na tvoj Deo kanal? Deo kanal – ljubezni? Bi lahko svoj Deo kanal imenovala tako – Deo kanal ljubezni...?«

»Čakaj, sprašujem... Odgovoril je, da ja...«

*dejansko je bilo to skanalizirano čez pol leta

(nadaljevanje na strani: https://www.heragea.com/444970618; Iskanje ljubezni 2)